Portreti z Ajdovske tržnice: Aleš Brataševec

datum: 29.04.2023
kategorija: Novice

"Lani smo začeli zares," pove Aleš Brataševec, ki je kmalu po prenovi Ajdovske tržnice na eni od stojnic začel ponujati svoje mesne izdelke. Danes ima že veliko stalnih strank. V pogovoru z njim ni težko opaziti, da z veseljem prodaja na tržnicah, ne le v Ajdovščini. Z veseljem pa tudi spregovori o svojih izdelkih, ki so pripravljeni le iz doma pridelanega mesa.

Aleš Brataševec je izkušen mesar. Po letih dela v mesnicah, ko je bilo treba delati tudi ob nedeljah, je začel iskati drugačne priložnosti za zaslužek. Nazadnje se je vrnil k svojemu poklicu. Lani je registriral dejavnost predelave mesa in začela se je nova zgodba, ki jo danes poznamo po imenu Mesnine iz doline.

Gospod Aleš, najbrž niste začeli povsem iz nič?

Seveda ne. Za lastne potrebe sem že prej redil prašiče in sušil mesne izdelke. Rojen sem na kmetiji v Žabljah, kjer so bile živali vedno pri hiši. Ko sem s svojo družino zgradil hišo v Kukanjah, smo kmalu naselili tudi bivšo očetovo lopo in jo spremenili v hlev. Predelava mesa me je vedno veselila, nekega dne pa je prišla tudi odločitev o lastni reji prašičev.

Za svoje izdelke torej sami pridelate vse meso.

Ja, pri tej odločitvi vztrajam. Svoje prašiče krmim samo z naravno krmo, dodam jim le potrebne vitamine. Tako vedno vem, kakšno meso je v mojih izdelkih.

Lansko leto je bilo prelomno tudi v hlevu, kajne?

Lani smo postali uradni rejci krškopoljskih prašičev in letos bodo prvič imeli svoje mladiče. Krškopoljci se pasejo na prostem in so prava mala atrakcija v naši vasi. Ljudje se ustavljajo in jih opazujejo. Zame pa je najbolj zanimivo opazovati ljudi, ko jim za primerjavo ponudim klobase iz mesa krškopoljskih in običajnih prašičev. Prav vsi prepoznajo razliko.

Svoje meso sami predelate, doma imate tudi sušilnico. Kaj vse ponujate?

Koljemo vsaka dva tedna in takrat doma prodam tudi nekaj svežega mesa. Ljudje so se že navadili, pokličejo in naročijo. Vedno rad ustrežem, tudi ko naročijo kaj posebnega, kot so bolj začinjene klobase ali kaj podobnega. Sicer pa za prodajo pripravljam salame, panceto in rolano panceto, pršut, suhi vrat, zaseko, salamo špehovko, suhe klobase, pa tudi tlačenko in kuhano panceto. Imamo tudi kmečki čips, kot pri nas rečemo ocvrtim svinjskim kožam. Na tržnice ne morem voziti svežih izdelkov, ker ni povsod hladilnikov.

V enem letu ste s prodajo na tržnicah pridobili že veliko izkušenj, kajne?

Na Ajdovsko tržnico prihajam vsako soboto, če le ne pride kaj vmes. Prodajam pa tudi na tržnicah v Šempetru in v Vipavi. Rad sprejmem povabilo za prodajo na prireditvah, kot sta pohoda Po Vertovčevih poteh in na Erzelju, včasih pa se odpravim tudi na ljubljansko Tržnico BTC City, kjer gospa Merljakova vodi projekt Diši po domačem.

Prodajate tudi preko spleta?

Žena skrbi za objave na Facebook-u, deli tudi zanimive recepte. Tako nas pozna vse več ljudi in vse kar pridelamo, tudi sproti prodamo.

Kakšni pa so vaši načrti za naprej?

Ne razmišljamo o večanju proizvodnje. Zdaj je za enega človeka dela ravno prav. Edino, kar si še želimo, je degustacijski prostor, da bi lahko naše izdelke ponudili tudi na tak način, saj v naše kraje prihaja vse več turistov.

 

Share