Portreti z Ajdovske tržnice: Ingrid Slejko

datum: 30.12.2023
kategorija: Novice

"Za prodajo na tržnici potrebuješ nekaj izkušenj, doma pa veliko podpore," je prepričana Ingrid Slejko, izkušena ponudnica mleka in mlečnih izdelkov na Ajdovski tržnici. S svojimi siri in kasneje z mlekomatom so Slejkovi pomagali utirati pot današnji ponudbi lokalno pridelane hrane v mestu.

Na kmetiji v Velikih Žabljah so Slejkovi od nekdaj redili krave. Erik Slejko, mož gospe Ingrid, se je izšolal za kmetijskega tehnika, po spletu okoliščin pa se je dodatno izobrazil iz sirarstva. Danes je priznan mojster, Slejkov sir, tudi tisti s tolminskih planin, pa slovi daleč naokrog. Z vztrajnostjo celotne družine in z visoko kakovostjo mlečnih izdelkov so pridobili veliko število stalnih odjemalcev.

Gospa Ingrid, pravite, da bi lahko prodala več, kot uspete izdelati. Kako dolgo pot ste prehodili do današnje prepoznavnosti?

Dolga leta smo pridelovali in prodajali le mleko. Pred štirinajstimi leti smo v Ajdovščini postavili prvi mlekomat, leto kasneje smo začeli redno izdelovati tudi sir. Izkušnje s sirarstvom pa smo nabirali že prej. Prelomno je bilo leto 2003, ko je bila tako huda suša, da smo morali nekaj krav odpeljati na Tolminsko. Tam smo se srečali s sirarstvom, nato pa so nas vse nižje cene mleka in še nekaj drugih naključij pripeljali do odločitve, da začnemo del pridelanega mleka siriti. Moj mož se je učil od tolminskih sirarjev, v Italiji pa se je naučil izdelave mozzarele.

Krave še vedno vsako leto odpeljete na planino pod Krnom, kajne?

Ja, petnajst naših krav preživi poletje na planini Kašina pod Krnom, kjer smo člani pašne skupnosti. Vsak gospodar mora sam poskrbeti za sirjenje, zato moj mož poleti odhaja na planino trikrat tedensko. Paša je tam idealna, kakovost mleka s planine je vredna vsega truda. Na sejmu v Tolminu, ki ga prirejajo na koncu pašne sezone, je bil letos naš sir najbolje ocenjen. Na to smo res ponosni.

Za kakovostno mleko in izdelke skrbite tudi doma v Žabljah.

Krave krmimo le s suho krmo, zato je naše mleko bolj sladko, ima manj kisline in ne povzroča težav pri sirjenju. Pri izdelavi sira in drugih izdelkov dodajamo mleku samo sirišče, nobenih drugih dodatkov, kaj šele kemijskih. Naš sir zato ni nujno vedno enak, v siru so lahko včasih tudi večje luknje. Je pa vedno dober, ker vztrajamo pri starih tehnologijah, tako kot to delajo v hribih.

Kaj vse lahko na vaši kmetiji ponudite kupcem?

Imamo redne odjemalce svežega mleka. Med siri imajo pomembno mesto tolminski siri, poltrdi in trdi, ki ga zorimo šest mesecev ali več. Iz mleka krav, ki jih redimo v Žabljah, izdelujemo poltrdi sir, podoben nanoškemu. Poznani smo po mozzareli, kupcem pa ponujamo tudi albuminsko skuto, jogurte in maslo. Na Ajdovski tržnici, kamor prihajam ob sobotah, so vsi naši izdelki vedno na voljo tudi v dveh naših avtomatih, enem za mleko in drugem za ostale izdelke. S tako prodajo se prihrani veliko embalaže.

Kje vse še prodajate?

Ob četrtkih prodajam na tržnici v Vipavi, ob sredah v Sežani. Veliko stalnih kupcev pa prihaja kar k nam domov. Vsako leto prodajamo na Pohodu po Vertovčevih poteh, za druge dogodke pa ni časa, tudi za prodajo preko Facebooka ni časa (smeh).

Tolminski sir je vaša zvezda, kajne?

Res je zelo priljubljen, vendar ga je vedno premalo. Ponudba tega sira je sezonska, od julija tja do novega leta. Nekaj ga tudi staramo. Krave na planini pa dajo tudi manj mleka, odvisno od sezone.

Ste s prodajo na Ajdovski tržnici zadovoljni?

Kupci postanejo tvoji, če si najprej ti njihov, če se potrudiš. Ponuditi moraš kakovost po primerni ceni. Seveda smo s prodajo zadovoljno, sicer ne bi vztrajali toliko let.