Portreti z Ajdovske tržnice: Hijacinta Lisjak

datum: 26.11.2023
kategorija: Novice

"Za čebele moraš živeti, nato ti vse povrnejo," pove vedno nasmejana Hijacinta Lisjak, ki jo že leta lahko srečujemo na Ajdovski tržnici. Lisjakov med je že dvajset let simbol kakovostne pridelave medu v Vipavski dolini.

Milan Lisjak, mož gospe Hijacinte, je čebelar od svojega sedemnajstega leta. Svojo strast do čebelarstva je kasneje prenesel tudi na ženo in celotno družino. Z Vrtovč, kjer živijo, vozijo čebele na pašo v različne slovenske kraje, dober glas o kakovosti njihovega medu pa so ponesli še veliko dlje. Prvo medaljo za kakovost so leta 2003 dobili v Zagrebu, njihovi kupci so tudi Italijani. Lisjakov med je zgodba o uspehu.

Gospa Hijacinta, kako vam uspe, da ste ob stojnici vedno nasmejani?

(smeh) Skrbi moraš pustiti doma. V resnici imam umirjeno delo. Doma poskrbimo, da vse delo teče po načrtih, da imam za tržnico vse pripravljeno.

Najprej poskrbite, da imate dober med, kajne?

Ja, to je najbolj pomembno. Moj mož je poklicni čebelar, je zaključil šolanje za ta poklic. Za čebele dobesedno živi, zelo je skrben in ničesar ne dela na pol. Zato imamo res dobro kakovost medu, za katero že dvajset let dobivamo priznanja na različnih tekmovanjih. Nagrade so zadoščenje za trud, ki ga vlagamo, seveda pa tudi spodbuda za naprej.

In kateri vaš med je najboljši?

To me stranke pogosto vprašajo. (smeh) Včasih so me s tem spravljale v zadrego, saj je vsakemu lahko všeč drugačen med. Zadnje čase pa kar povem, da je naš najboljši med hojev, nato pa se stranke lahko odločijo po svojih željah. Hoja je res nekaj posebnega in pred zimo nam pomaga povečati odpornost.

So med vrstami vašega medu velike razlike v kakovosti?

Kakovost je zelo odvisna od pogojev v naravi, vsako leto je malo drugače. Moj mož zelo skrbno izbira lokacije za pašo čebel. Kostanjev med naše čebele nabirajo v Litiji, lipovega v Tolminu, hojev in gozdni med pa bliže našim krajem, od Hrušice in Javornika do Nanosa. Na koncu pa je vse odvisno tudi od okusa ljudi in navajenosti na določen med. Tak primer so Italijani, ki so bili navajeni na lipov in akacijev med, zadnja leta pa so začeli kupovati tudi hojevega in gozdnega.

Kaj pa Slovenci, smo bolj zahtevni?

Ja, Slovenci ponavadi že pridejo z idejo, kaj bodo kupili, nato pa zelo radi vprašajo še za nasvet, predvsem za zdravje. Zelo različne vrste meda kupujejo, radi imajo tudi zeliščne ter posebej mešanico cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Prodaja vseh naših izdelkov se iz leta v leto počasi povečuje, med kupci je tudi veliko mladih.

Kupce verjetno pritegnejo tudi lepa in priročna pakiranja.

Med je že dolga leta priljubljen tudi kot darilo, zato smo vedno skrbeli za lepo embalažo. Včasih smo imeli košarice, danes pa ljudje za darila iščejo manjša pakiranja in kombinacije več vrst medu. Zanimivo je, koliko medu prodamo za darila zdravnikom, predvsem v Ljubljano. To je najlepši dokaz, kako zelo je med danes cenjen. Ob tem moram povedati, da so kupci iz Ljubljane malo začudeni nad cenami našega medu, ki so precej nižje kot v Ljubljani. Mi smo s cenami zadovoljni.

Kje vse prodajate?

Ob četrtkih prodajam na Ajdovski tržnici, ob sobotah pa v Novi Gorici. Občasno prodajamo na dogodkih, v zadnjih letih pa kupcem dostavljamo med tudi na dom. Nekateri stalni kupci prihajajo tudi k nam na dom.

Bodo vaši otroci tudi čebelarji?

(smeh) Tega še ne vemo. Veliko nama pomagajo pri delu. Bo čas pokazal, če bodo nekega dne prevzeli najino dejavnost.