Rimska trdnjava v Hrušici vabi pod svoje mogočno okrilje

datum: 16.04.2023
kategorija: Novice

Slika 1:Računalniški model trdnjave na Hrušici, ki so ga izdelali na osnovi arheoloških raziskav in primerjav s sočasnimi trdnjavami. Arhiv Narodni muzej Slovenije (izdelava dr. Peter Kos in Igor Dolinar).

Občina Ajdovščina si prizadeva k vzpostavitvi Arheološkega parka na Hrušici. V gostišču Stara pošta je sicer že postavljena razstava Narodnega muzeja Slovenije, Občina Ajdovščina pa tudi skrbno ureja pot okrog obzidja, ki je z informativnimi tablami lično zasnovana. V teku pa je upravljavski načrt za celotno območje parka.

Če bi pred 1700 leti morali peljati sod vina iz Vipavske doline v Logatec in bi se nam mudilo, bi namesto poti čez Razdrto izbrali potovanje po državni cesti čez Hrušico. Približno 30 km (20 rimskih milj) dolga pot bi vodila mimo rimskih naselbin na Colu in v Podkraju. Že nekoliko utrujene od napornega vzpona, bi nas na vrhu prelaza na Hrušici ustavila vojaška posadka v trdnjavi Ad pirum. Glede na naravo tovora in ne-barbarsko poreklo volov in voznika, najbrž ne bi imeli težav.

Kdo in kdaj je zgradil trdnjavo?

Trdnjavo na Hrušici je zgradila rimska vojska ob koncu 3. ali na začetku 4. st. Dobrega pol stoletja pozneje so popravili obzidje in jugovzhodni stolp; kmalu po začetku 5. st. je bila trdnjava opuščena.

Zakaj so jo zgradili?

Hribovito in gozdnato območje, ki med Čedadom v Italiji, Vrhniko in Reko na Hrvaškem zariše lok, je v antičnih časih predstavljalo naravno geografsko mejo, čez katero so vodili prehodi v severovzhodno Italijo. Prečkale so ga tri glavne državne ceste. Za Vipavsko dolino je pomembna cesta, ki je preko prelaza na Hrušici povezovala Emono (danes Ljubljana) in Akvilejo (danes Oglej v Italiji). V času državljanskih vojn in vpadov barbarskih ljudstev na ozemlje rimske imperija (od konca 3. st.) so ključne odseke teh cest zagradili s stolpi in trdnjavami ter tako lažje nadzor gibanje tovorov in ljudi. Nadzorovati pa so želeli tudi morebitne prehode vojaških enot po gozdovih mimo cest, zato so zgradili zaporne zidove prek dolin in naravnih prelazov. Ohranilo se je približno 30 km ruševin zidov tega sistema, ki ga po antičnih zapisih imenujemo Claustra Alpium Iuliarum.

Kako je izgledala trdnjava Ad Pirum?

Trdnjava je dolga 250 m in široka 75 m. Obod masivnega obzidja, ki je bilo široko 2 m do 3 m, je znašal 582 m. Prečni zid, ki poteka po bregu za hišo družine Bajc, deli trdnjavo na dva dela. Severni del je večji, vendar je kamnit in strm ter ni bil pozidan. V južnem delu, kjer je danes gostišče, so arheologi raziskali dele 13 zgradb in dve cisterni za vodo. Obzidje in prečni zid sta bila okrepljena s petimi stolpi. Po dva dodatna stolpa sta varovala vzhodni in zahodni vhod in tako nadzirala cesto, ki je vodila skozi trdnjavo. Prelaz na Hrušici ni varovala samo trdnjava, ampak so zgradili zaporni zid, ki se je nadaljeval po gozdu še na severno in južno stran. Na južni strani (v dolini med Hrušico in Bršljanovcem) je namreč peljala pot proti Postojni.

Po primerjavah z bolje ohranjenimi trdnjavami domnevamo, da je bilo obzidje nekdaj visoko okrog 6 m. Na tej višini je bil pohodni pas in zidan prsobran s cinami, tako da je skupna višina znašala okrog 7,5 m. Stolpi so bili verjetno dvonadstropni, iz kamna in malte ter so imeli z lesenimi skodlami pokrite strehe. Med izkopavanji so namreč našli veliko žebljev, ne pa opečnate strešnike.

Stavbe v južnem delu (okrog današnjega gostišča Stara pošta) so bile večinoma iz kamna, nekatere pa lesene. Samo ena doslej raziskana stavba je imela vgrajen sistem ogrevanja (hipokavst) in opečnato streho ter zastekljena okna. Druge stavbe so bile skromnejše, tlaki so iz plošč laporja, strehe lesene, imele so ognjišča.

Glede na predmete, ki so jih našli v trdnjavi vemo, da so poleg vojakov v njej živele tudi ženske in drugo civilno prebivalstvo.

Izlet na Hrušico?

Zakaj pa ne? Bo že držalo, da če poznamo preteklost, bomo bolje razumeli sedanjost. Trdnjavo na Hrušici lahko obiščemo kadarkoli, priporočamo pa obisk v delovnem času gostišča Stara pošta Gostišče STARA POŠTA v Hrušici (gostilna-staraposta.com). V stavbi gostišča je Narodni muzej Slovenije uredil muzejsko sobo. Razstava je zanimiva tako za odrasle kot za otroke. V muzeju izvemo več o življenju v trdnjavi Ad pirum, o rimskih cestah, rimski vojski, ogledamo si računalniško rekonstrukcijo trdnjave Arheološki park Ad Pirum - Narodni muzej Slovenije (nms.si). Občina Ajdovščina z domačini skrbi, da je pot okrog obzidja urejena. Ob poti so klopi in informativne table. Za šolske in druge skupine se z muzejem lahko dogovorite za vodstvo na tel. 051 384 888 ali na e-pošto arheozabava@nms.si.

Se vidimo na Hrušici!

Vesna Tratnik, Narodni muzej Slovenije

< nazaj na prejšnjo vsebino