Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v Vipavski dolini

datum: 23.10.2022
kategorija: Novice

Lavričeva knjižnica Ajdovščina v torek, 25. oktobra, ob 19. uri, vabi v Dvorano prve slovenske vlade na predstavitev knjige Božidarja Premrla, posvečeno kulturi kamna in kamniti dediščini, Knjiga zajema obdobje več kot petsto let – od prvih kamnosekov in stavbarjev, ki so se s kamnoseškimi in mojstrskimi znaki podpisali na vipavskih cerkvah, preko baročnih arhitektov, altaristov in kiparjev do goriških in ljubljanskih mojstrov v 19. in 20. stoletju.

V izdaji Inštituta za slovensko narodopisje in Založbe ZRC v Ljubljani je izšla knjiga Božidarja Premrla Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici. Kot rojen Vipavec ter velik ljubitelj domače stavbne in kulturne dediščine, o kateri je že dosti objavljal ter si s tem prislužil Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva in Štrekljevo nagrado, ki jo podeljuje občina Komen, zdaj svoji ožji domovini posveča najobsežnejše knjižno delo, ki je sad njegovega tridesetletnega raziskovalnega dela in je prava enciklopedija kulture kamna, stavbne in kulturne dediščine v gornji Vipavski dolini ter pokrajinah in krajih, povezanih z njo. V njej je poudarek na kamnosekih, zidarjih, stavbarjih, kiparjih, podobarjih in drugih mojstrih kamna na širšem območju gornje Vipavske doline od srede 15. stoletja do današnjih dni. Poleg domačih mojstrov predstavlja tudi vse druge ustvarjalce s kamnom, ki so delovali na tem območju. Jedro knjige so poglavja o domačih kamnosekih in njihovih delih, o katerih je avtor poleg izčrpnih osebnih podatkov in arhivskih dokumentov zbral še ogromno dragocenega ustnega izročila starejših krajanov, ki daje knjigi tudi narečno barvitost. Poleg kamnosekov iz Podnanosa, Vipave in Vrhpolja so močno zastopani tudi kamnoseki in zidarji z ajdovskega območja. Na prvih mestih naj omenimo baročnega kamnoseka Mihaela Kušo iz Lokavca z njegovimi oltarji ter njegovega rojaka in soimenjaka Miho Blažka, zidarskega »umetnika«, ki je v 19. stoletju sezidal številne cerkve in zvonike v Vipavski dolini, na Gori in na Krasu. Oba sta izčrpno predstavljena z biografskimi podatki in svojima opusoma. Poleg njiju prinaša knjiga celo vrsto imen kamnosekov in zidarjev iz podčavenskih vasi Skrilje, Stomaž in Kamnje, ki so v strokovni literaturi še popolnoma neznana, Gorjani pa so zastopani predvsem z dvema izjemnima kamnoseškima samoukoma: ljudskim umetnikom Antonom Žgavcem - Klatežem s Križne Gore in vsestranskim Antonom Premom z Otlice.

Nič manj pa ne bodo za domače in druge bralce zanimiva odkritja o kamnosekih, stavbarjih in zidarjih iz drugih krajev, ki pomembno dopolnjujejo védenje o stavbni zgodovini in umetnostni opremi najpomembnejših cerkvenih stavb od Podnanosa, Vipave, Loga pri Vipavi, Ajdovščine in Črnič do vasi na Gori.

Besedilo je napisano strokovno, a hkrati dovolj poljudno, da je razumljivo širokemu bralnemu občinstvu. S tem namenom je opremljeno tudi z obsežnima slovarčkoma narečnih in strokovnih izrazov ter nazornimi risbami.

Maloprodajna cena knjige, ki obsega kar 580 strani velikega formata in prav toliko fotografij, je 50 evrov, na predstavitvi pa bo na prodaj po znižani ceni 40 evrov, da bo čim bolj dostopna interesentom. Nesmrtni kamen je lahko tudi lepo darilo prijateljem in sorodnikom ob prihajajočem koncu leta.

< nazaj na prejšnjo vsebino