5. seja predsedstva SOS - Skupnost občin Slovenije ne bo popuščala pri višini povprečnine

datum: 07.10.2015
kategorija: Novice

V prostorih občine Ajdovščina je potekala seja Predsedstva SOS, kjer je bilo odločeno, da Skupnost občin Slovenije ne bo odstopila od svojih zahtev v zvezi z višino povprečnine v letih 2016 in 2017. Tožba zoper državo zaradi neizpolnjevanja Dogovora o višini povprečnine v letu 2015 je že bila vložena 17. 9. 2015.

SOSPodpredsednik SOS Bojan Kontič je zbranim predstavnicam in predstavnikom Predsedstva SOS poročal zadnji predlog vladnih pogajalcev glede višine povprečnine. Vlada RS ponuja, da se v letih 2016 in 2017 občinam izplača povprečnino v višini 522 € na prebivalca, občinam pa v tem obdobju pripadajo prihodki iz dohodnine le v višini primerne porabe. Predlaga se tudi investicijski transfer v višini 5% skupne primerne porabe, pri čemer se 2% razdeli v obliki nepovratnih sredstev, 3% pa v obliki povratnih sredstev iz državnega proračuna, pod ugodnimi pogoji, ta sredstva pa se ne bodo vštevala v dovoljeni obseg zadolževanja občine po Zakonu o financiranju občin in Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije.

Predstavnice in predstavniki Predsedstva SOS so poudarili, da se Vlada RS ne zaveda, da z nenehnim nižanjem višine povprečnine ne povzroča le resnega odstopanja od povprečnine, ki bi v skladu s črko zakona morala znašati že 652,00 €, pač pa predvsem izjemno škodo za prebivalke in prebivalce ter javne storitve, ki bi občankam in občanom naj bile zagotovljene s strani občin. Prav tako so županje in župani poudarili, da se občinam poskuša odvzeti sredstva z očitkom, da financirajo nadstandarde, kot na primer subvencije staršem pri plačilu vrtcev. Po mnenju županj in županov je absurdno, da država očita občinam prav blaženje socialne stiske svojih prebivalk in prebivalcev z mehanizmi, ki so jim na razpolago, medtem ko sama tega v resnici ne počne. Zato je Predsedstvo SOS soglasno sprejelo sklep, da Skupnost občin Slovenije ne bo odstopila od povprečnine v višini 536,00 €. K višini izhodiščnega zneska se mora dodati dvig stroškov iz naslova plač (v skladu z izpogajanimi spremembami) ter upoštevati rast BDP ter znesek višine gospodarske rasti. Odštejejo pa se realizirani prihranki iz naslova zakonodajnih sprememb sprejetih v zadnjem letu dni in ne enostransko ocenjeni prihranki s strani vlade. Le tako se bo lahko ohranjal standard življenja kot ga poznamo.

Predsedstvo SOS se je v sklopu 5. redne seje sestalo tudi s predstavniki RRA GIZ na temo sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zakonodaja namreč predvideva spremembo 20. člena, ki opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati regionalna razvojna agencija tako, da nobena izmed občin ne sme imeti več kot tretjinski ustanoviteljski delež v agenciji. Predsedstvo je na predlog sprememb podalo negativno mnenje in predlagalo, da mora regionalna razvojna agencija biti v večinski javni lasti in z večinskim deležem občine oziroma občin znotraj javnega deleža.

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je obravnavalo tudi predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-1H), ki ga je Vlada vložila v proceduro v Državni zbor brez predhodnega usklajevanja z občinami. Predlog zakona spreminja 164. člen Zakona o varstvu okolja, ki z navedeno novelo lokalnim skupnostim jemlje prihodek v skupni višini 6 mio. € iz naslova koncesije za rabo vode, na območjih katerih se navedena koncesija izvaja oziroma nanjo vpliva. Predlagatelj navedene novele v gradivu navaja, da se s spremembo 2. odstavka 164. člena Zakona o vodah izloča koncesija za rabo vode iz razloga, ker le to ureja Zakon o vodah. Dejstvo pa je, da Zakon o vodah določa postopek podelitve koncesije, ne določa pa tega komu koncesnina pripada, to določa trenutno veljavni Zakon o varstvu okolja. »S predlagano novelo se tako posega v zakonsko pridobljeno pravico lokalnih skupnosti po pridobitvi dela koncesnine za rabo vode na območju posamezne občine«, kakor poudarja dr. Andrej Fištravec, ki je povedal tudi, da bi MO Maribor s takšno spremembo izgubila 1 mio. € proračunskih sredstev. Predsedstvo SOS takšnemu posegu ostro nasprotuje in poudarja, da lokalne skupnosti letno namenjajo sredstva iz tega naslova za najnujnejše urejanje vodotokov, kar je sicer pristojnost oziroma dolžnost države, vendar svojih nalog ne izvaja v celoti. Poleg tega pa občine letno namenijo ogromno sredstev za sanacijo škode na gospodarski javni infrastrukturi, ki jo povzročijo nevzdrževani vodotoki. Sredstva, ki so jih do sedaj lokalne skupnosti namenjale za vzdrževanje vodotokov in odpravljanje posledic visokih voda so predstavljala tudi sredstva pridobljena iz naslova koncesnine za rabo vode. Zato Skupnost občin Slovenije ne bo pristala na predlagane spremembe Zakona o varstvu okolja.

Jasmina Vidmar

Generalna sekretarka SOS

 

 

Share