Idrijske zgodbe Ane Balantič

datum: 27.11.2013
kategorija: Novice

V Lavričevi knjižnici smo predstavili knjigo Odrezana sreča avtorice Ane Balantič. To je že njena peta knjiga. Po treh pesniških zbirkah ( Modra srebrina, Globina praznine, Slana vitica življenja), po, kot je v spremni besedi opredelil Janez Kavčič, literarno naglašeni avtobiografiji Moja poletja, je izšlo njeno drugo prozno delo Odrezana sreča.

Knjiga je pravzaprav sestavljena iz dveh delov. V prvem nas avtorica popelje po rodni Idriji, med njene značilne hiše, med družine in ljudi, ki so v njih bivali v predvojnem, vojnem in povojnem času. Zgodbe, bolje usode družin, ki so jih avtorici pripovedovali še živeči potomci, so take, kot je življenje, večkrat trpke, tudi krute, pa iznajdljive in tudi hudomušne. Za nas je gotovo zanimiva zgodba družine  krojaškega mojstra in trgovca Kristjana Kertela, ki se je iz Ajdovščine preselil v Idrijo, odprl krojaško delavnico, si ustvaril družino in postal znan in cenjen daleč naokrog. Njegov sin Danilo Kertel pa je bil nekaj časa sodnik v Ajdovščini.  Dogodek iz življenjske zgodbe prednikov krojaškega mojstra Kertela je v svojem delu opisal tudi Danilo Lokar.

Drugi del knjige obsegajo štiri novele. V življenjskih zgodbah z neverjetnimi zapleti in razpleti, kljub temu, da ni imen in priimkov, še vedno zaslutimo utrip rudarskega mesta in, mogoče domačini, še vedno prepoznajo usode določenih posameznikov.

Knjigo je predstavila profesorica Ivana Slamič, ki je knjigo tudi lektorirala in napisala spremno besedo, odlomke pa sta prebirali avtorica in Francka Čuk, njena kolegica iz Literarnega društva RIS in Literarnega društva Zeleni oblaki.

Idrijske zgodbe Ane Balantič nas kar vabijo, da se s knjigo, kot malo drugačnim turističnim vodnikom, sprehodimo po Idriji in odkrivamo njeno polpreteklo zgodovino.  

Zdenka Žigon