Medijsko središče | Sporočila za javnost

Čestitamo nagrajencem ob letošnjem prazniku občine Ajdovščina

datum: 06.05.2013
kategorija: Sporočila za javnost

Na slavnostni seji ob prazniku občine Ajdovščina, 5. maju, so bila podeljena najvišja občinska priznanja. Ajdovski občinski svetniki so na svoji 27. redni seji, ki je potekala 18. aprila 2013, sprejeli sklep, ki ga je pripravila in predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Podeljena so bila petomajsko in tri občinska priznanja, razglašeno pa spominsko priznanje. Čestitamo dobitnikom priznanj Občine Ajdovščina.
V nadaljevanju objavljamo obrazložitve posameznih priznanj.

PETOMAJSKO PRIZNANJE OBČINE AJDOVŠČINA za dolgoletno delovanje na področju zborovskega petja in glasbenega ustvarjanja je prejel MIRAN RUSTJA.

Foto Matjaž SlejkoMiran Rustja je priznan in uspešen zborovodja in skladatelj, ki se glasbeni umetnosti, predvsem zborovskemu petju, posveča že več kot 30 let. Profesionalno umetniško izražanje dopolnjuje z ustvarjanjem za dušo, Miran Rustja je namreč tudi pesnik in pisatelj. Umetnost in kultura pa v celoti prežemata njegovo življenje ter njegovo družino.

Miran Rustja živi in ustvarja na Brjah. Svojo profesionalno pot je začel kot glasbeni pedagog, kar je ob ostalih dejavnostih še danes. O glasbeni umetnosti poučuje srednješolce ter učence glasbene in orgelske šole. Prve uspehe je kot zborovodja dosegal že pri svojih 20. letih, takrat je stal na čelu treh zborov. Odtlej se je njegova glasbena kariera začela strmo vzpenjati po lestvicah uspehov, izmerjenih z mnogimi priznanji in polnimi koncertnimi dvoranami po tako-rekoč vsem svetu. So pa tudi uspehi, ki jih ni mogoče meriti in se izražajo v osebnostnih lastnostih, potrebnih za dobro delo z učenci, ki jim vceplja ljubezen do glasbe in s pevci, ki jih pripravlja na koncerte.

Območje delovanja Mirana Rustje je celotna regija, močan pečat pa je pustil v svoji domači Ajdovščini. Dolga leta je vodil Mešani pevski zbor Primorje in z njim prepotoval velik del sveta ter še posebej navdušene aplavze prejemal od Slovencev v tujini. Vodil je pevsko skupino Sumus. Leta 2006 je prevzel vodenje Ženskega pevskega zbora Večernica, ki pod njegovim vodstvom zelo uspešno nadaljuje svoje poslanstvo.

Trenutno je Miran Rustja zborovodja kar sedmih različnih zborovskih zasedb v vseh sestavah in različnih generacij. Njegovo delo s pevci odlikuje strokovni pristop in težnja k čim bolj kakovostnemu petju, pa tudi potrpežljivost in razumevanje ter predvsem trdo delo in čas, ki si ga vzame za dobre priprave. Že vrsto let namreč s svojimi pevskimi skupinami redno sodeluje na domačih zborovskih revijah Naši zbori pojo in Primorska poje ter se udeležuje pevskih tekmovanj. Njegovi zbori veliko nastopajo na prireditvah, prirejajo samostojne koncerte ter so vabljeni in dobrodošli gostje v drugih slovenskih krajih ter v tujini. Z njimi je posnel več glasbenih in video zgoščenk.

Širši javnosti manj poznana, znotraj glasbenega ustvarjanja pa toliko bolj cenjena dejavnost Mirana Rustje je skladateljstvo. Veliko piše za pevske zbore, njegova dela so vedno bolj želena in vedno večkrat izvajana, tudi na pomembnih koncertih, mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter v izvedbi priznanih izvajalcev. Njegov opus je bogat in raznovrsten. Piše zahtevne skladbe za večglasno petje, sklada instrumentalna dela, ustvarja tudi za otroke. V svoji zbirki ima preko petsto različnih stvaritev. Med drugim je uglasbil priljubljeno Pavčkovo pravljico Juri Muri v Afriki. Komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka pa je za izvedbo njegove Zaljubljenke na regijskem pevskem tekmovanju v Postojni prejel priznanje Marijana Gabrijelčiča. Veliko njegovih del je posnetih ter se predvajajo na radiu, televiziji. Zgoščenko avtorskih del Mirana Rustje bosta posnela tudi dva vrhunska vipavska zbora, ki ju vodi dirigent Matjaž Šček – Ipavska in Moški pevski zbor Srečko Kosovel.

Miran Rustja pa je tudi pesnik in pisatelj. Njegove pesmi so zbrane v štirih pesniških zbirkah, izdal je tudi tri knjige proznih razmišljanj. Skozi pesnikovanje in pisateljevanje avtor izliva svoja notranja občutja, razgalja svojo dušo. Njegova predanost glasbi se kaže skozi zapisane verze, ki se berejo tekoče, da skorajda že zapojejo.

Poleg vsega naštetega se Miran razdaja kulturi in umetnosti v mnogih društvih in združenjih. Je predsednik Zveze kulturnih društev Nova Gorica ter pobudnik mnogih projektov, ki bogatijo življenje z glasbo.

Ob vsem tem pa je Miran Rustja zelo ponosen oče hčere in sina, ki oba stopata po poteh staršev – tudi Miranova žena je namreč izvrstna glasbenica in zborovodkinja. Hči Sara je mlada in nadarjena pianistka, dobitnica študentske Prešernove nagrade. Za študij glasbe pa se je odločil tudi sin Jernej.

Za bogat umetniški opus in predvsem za pomemben kulturni prispevek ter osebno prizadevanje Mirana Rustje za priljubljenost in bogatenje slovenskega glasbenega ustvarjanja, mu Občina Ajdovščina izroča Petomajsko priznanje.

PRIZNANJE OBČINE AJDOVŠČINA za prizadevno delo pri varovanju narave in življenja v njej prejme EDVARD KRAŠNA.

Foto Matjaž Slejko Edvard Krašna iz Budanj je že polnih 45 let viden član slovenske lovske organizacije, kjer si še posebej prizadeva za etičen odnos do živali in do narave nasploh.

Edvard Krašna je izredno aktiven član lovske organizacije. Pred štirimi desetletji je postal lovski mojster. Že 38 let predava lovskim pripravnikom, čuvajem in lovcem, 20 let je bil član komisije za izobraževanje pri Lovski zvezi Slovenije ter 35 let skrbel za izobraževanje lovcev na Severnem Primorskem. Opravljal je pomembne funkcije v vodstvu Lovske zveze Slovenije ter urednikoval reviji Lovec. Nazadnje je bil predsednik Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Leta 1994 je bil soorganizator konference, na kateri je preko 50 lovcev iz treh dežel obravnavalo prihodnost lova iz stališča družbe in etičnosti lova.

V letih svojega članstva je za svoje uspehe prejel vsa najvišja priznanja, ki jih podeljuje Lovska zveza Slovenije.

V lovski organizaciji lov predstavlja le manjši del aktivnosti. Lovstvo je namreč dejavnost trajnega gospodarjenja z divjadjo, kamor sodi predvsem ohranjanje živali in njihovega naravnega okolja. Po zaslugi Edvarda Krašne se slovensko lovstvo danes javnosti predstavlja v vseh svojih pestrih dejavnostih. Trudi se za ozaveščanje lovske in širše javnosti o pomenu upravljanja z divjadjo. Sodeloval je v številnih oddajah medijev iz vse Slovenije, pisal in predstavljal lovstvo v najširšem pomenu v mnogih publikacijah in na mnogih nastopih. Oblikoval je plakate in zgibanke, pripravljal besedila za brošure. Je eden od avtorjev trojezičnega lovskega slovarja in obširne monografije Divjad in lovstvo, ki je pravkar izšla, pripravil je predstavitev sesalcev za monografijo o Vipavski dolini, ki bo izšla to poletje. Je tudi avtor knjižice Naše ptice, ki jo je lovska zveza namenila šolam in mladim lovcem. Ptice so njegova posebna ljubezen, zato delo v lovski organizaciji dopolnjuje z delom v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Pomembno je njegovo delo s šolami na Vipavskem, ki jih oskrbuje s plakati, brošurami in informacijami. Je pobudnik in organizator čistilnih akcij na celotnem območju Zveze lovskih društev Gorica.

Ob vsem tem je Edvard Krašna tudi aktiven krajan Budanj, ki z veseljem sodeluje pri različnih dejavnostih, predvsem na področju ohranjanja dediščine in kulturnega delovanja ter srečen mož, oče in nono.

Edvard Krašna deluje v sožitju z naravo, katere lepote želi približati tudi drugim. V zadnjem času na lov odhaja le še s fotografskim aparatom in kamero, s katerima beleži utrinke, ki jih nato z veseljem deli z drugimi ter tudi tako pripoveduje zakaj je naravo in življenje v njej treba ohraniti takšno, kot je.

Za aktivno delovanje v lovski organizaciji ter za njegovo prizadevanje za ohranjanje neokrnjene narave in življenja v njej Občina Ajdovščina Edvardu Krašni izroča občinsko priznanje.

PRIZNANJE OBČINE AJDOVŠČINA za predano delo na področju petja in uspešno izvajanje glasbenih projektov je prejela JERICA RUDOLF.

Pevka in učiteljica petja Jerica Rudolf prihaja iz bližnjega Zadloga, vendar sama pravi, da je glasbeno bolj doma v Ajdovščini. Petja se je začela učiti pri profesorju Koritniku na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, ki jo je znal še dodatno navdušiti in jo zapeljati v svet opere in solo petja. Zagotovo bi bil ponosen na svojo nekdanjo učenko in njeno uspešno glasbeno pot, prepleteno z ljubeznijo do poučevanja, ljubeznijo do lepe slovenske pesmi. Na Tržaškem konservatoriju, kjer je študirala in tudi magistrirala, je opravljala izpit iz komorne glasbe, ki so ga sestavljali izključno slovenski avtorji. Danes Jerica Rudolf poučuje petje in nadaljuje poslanstvo profesorja Koritnika na ajdovski glasbeni šoli.

Jerica Rudolf je v zadnjih nekaj letih izpeljala glasbeno-gledališke projekte izrednega umetniškega in kulturnega pomena. V letu 2008, ob 60. letnici Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in 130. letnici rojstva Vinka Vodopivca, je bila krstno izvedena spevoigra Sračje leto. Jerica je pesmi Vinka Vodopivca povezala v zgodbo, postavljeno v čas pred prvo svetovno vojno na Vipavskem. Za dialoge je uporabila sočno vipavsko narečje, scenografijo predstave je okrasila z avtentičnimi rekviziti.

Imenitno glasbeno-gledališko predstavo je na oder postavila tudi v letu 2012. Potpuri operetnih melodij prav tako pripoveduje o Ajdovščini kakšno stoletje nazaj. V Kavarni Bratina se srečujejo osebnosti, ki pomembno krojijo lokalno zgodovino. Izbrala je pesmi, mnoga besedila prevedla in priredila, zapisala na zgodovinskih dejstvih temelječo zgodbo ter jo postavila na oder. Poleg režijske taktirke je imela v rokah tudi scenografijo in kostumografijo, ko ni šlo drugače, celo z nitjo in šivanko v rokah.

Omeniti velja še dve pomembni zgodbi – nastop Jerice in njenih pevcev na predstavitvi prevoda romana Nokturno za Primorsko Alojza Rebule v Peterlinovi dvorani v Trstu ter kasneje še v Milanu. Tudi za to priložnost je pripravila nadvse primeren nastop, sestavljen iz Vodopivčevih skladb, napisanih na Terčeljeva besedila ter italijanskemu občinstvu predstavila slovensko pesem in besedo. Druga zgodba pa govori o strokovnosti Jeričinega dela, o kakovosti njenega petja in poučevanja. Skupaj s petimi pevci je bila povabljena na avdicijo, ki so jo prav vsi uspešno opravili ter se s svetovno operno zvezdo Anno Netrebko odpravili na turnejo po Evropi.

S tovrstnimi projekti Jerica Rudolf svojim učencem ponuja vso širino glasbenega izraza, k sodelovanju rada povabi nekdanje učence in starejše pevce ter stalno dokazuje, da je s trdim delom mogoče daleč preseči ljubiteljski nivo delovanja.

Pevci Jerice Rudolf na tekmovanjih praviloma dosegajo vrhunske rezultate, učiteljici pa je največja nagrada videti navdušene mlade ljudi, ki so pripravljeni študirati in hkrati uživajo v glasbi ter nato obiskovati njihove koncerte. Za takšno nagrado je pripravljena delati daleč preko svojega službenega časa ter vanjo vložiti vse svoje znanje, spretnosti in ustvarjalnost.

Za njeno pedagoško delo, za bogatenje kulturnega življenja in duha v naših krajih, za njeno skrb za ohranjanje lepe slovenske pesmi, Občina Ajdovščina Jerici Rudolf izroča občinsko priznanje.

PRIZNANJE OBČINE AJDOVŠČINA za 50-letno požrtvovalno delo in pomoč ljudem v nesrečah je prejel GASILSKO REŠEVALNI CENTER AJDOVŠČINA.

Foto Matjaž SlejkoLetos mineva natanko 50 let, odkar so bili v Ajdovščini redno zaposleni prvi trije gasilci. Z njimi se je začela pisati pestra zgodovina profesionalne gasilsko reševalne službe, oziroma Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina.

Korenine gasilstva na Vipavskem segajo precej dlje nazaj v čas, prvo prostovoljno društvo je bilo ustanovljeno konec 19. stoletja. Pogoji za začetek delovanja poklicne gasilske enote so bili postavljeni v letu 1962, z novim gasilskim domom, postavljenim z namenom krepitve gasilstva na Ajdovskem. Leto kasneje so v novem domu delo dobili prvi trije gasilci. Leta 1965 pa je bila že uvedena stalna dežurna služba, ki jo je izvajalo pet operativnih gasilcev. Prva desetletja sta bili organizacija dela in tudi financiranja enote prepuščeni gasilcem samim. Zato so poleg redne dejavnosti gašenja in reševanja ljudi ter njihovega imetja, pa preventivnega dela, servisiranja in vzdrževanja opreme gasilskih društev, opravljali tudi prevoze za podjetja, žagali so drva in opravljali druge storitve, vse z namenom premagovanja finančnih težav in zagotavljanja možnosti za razvoj. Nato se je zakonodaja spremenila, gasilstvo je bilo reorganizirano, v letu 1993 je bil na podlagi odloka Občine Ajdovščina ustanovljen javni zavod Gasilsko reševalni center Ajdovščina, s katerim so bili dokončno urejeni odnosi med gasilsko službo in občino.

Danes je v ajdovskem GRC-ju zaposlenih 14 poklicnih gasilcev. Njihovo poslanstvo je zagotavljanje varnosti in učinkovito varovanje v primeru naravnih in drugih nesreč, pa tudi preventivno delovanje. Ko svojo moč pokaže orkanska burja, ob poplavah, plazovih, požarih, prometnih in drugih nesrečah, med prvimi nudijo pomoč prav gasilci. Neprecenljivo je, da v trenutku, ko je človek najbolj ranljiv in prizadet, nekdo pride in pomaga - ne zgolj po službeni dolžnosti, temveč s srcem in z iskreno željo pomagati bolje in več, kot se od njega pričakuje. Naši gasilci, seveda mnogokrat tudi v sodelovanju z drugimi službami, svoje delo opravljajo s srcem.

Pomembno je tudi preventivno delovanje gasilcev. Ko nesreče počivajo, je čas za poučevanje kako se zavarovati pred njimi, kako shraniti vreče s peskom, da nam bodo koristile tudi pri naslednji burji ali ob poplavi, kako pogasiti kozico, ki jo je gospodinja pozabila na štedilniku. In je čas za vaje – poklicni gasilci morajo znati pogasiti tudi najsodobnejše fotovoltaične plošče, splezati zelo visoko, zavarovati Hubelj pred izlitjem strupenih snovi ali iz njega rešiti poškodovane. Njihovo delo mora biti usklajeno z delom ostalih služb v sistemu zaščite in reševanja.

Vedno pa si vzamejo čas za reševanje drobnih, a za tistega v težavah nepremagljivih ovir – če se boste pomotoma zaklenili v stanovanje ali bo vaša mucka splezala na vrh najvišjega drevesa v parku, bodo vaše težave rešili prav gasilci.

V vseh 50 letih so poklicni gasilci pokazali izjemen čut za solidarnost, humanost in nesebično pripravljenost pomagati ljudem v stiski ter utrdili zavedanje, da jih potrebujemo. Za vse to jim Občina Ajdovščina ob 50. obletnici delovanja poklicnega gasilstva v občini izroča občinsko priznanje.

Spominsko priznanje je prejelo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina, ki že 60 let deluje v dobro otrok, mladostnikov in družin na območju občin Ajdovščina in Vipava.

Foto Matjaž SlejkoDejavnosti društva so pestre. Posebno pozornost namenja dvigu kakovosti življenja otrok, predvsem tistih iz socialno ogroženih družin in otrok s posebnimi potrebami. Prizadeva si za zaščito otrokovih pravic. Z organizacijo otroškega parlamenta daje besedi otrok večjo moč in jim pomaga razvijati smisel za demokracijo. Otroci se skozi vse leto družijo in ustvarjajo na ustvarjalnih delavnicah Medobčinskega društva prijateljev mladine, katerega mentorji svojo kreativnost razdajajo prostovoljno.

V času zaostrenih gospodarskih razmer prihaja še posebej do izraza humanitarna dejavnost društva: brezplačni prostočasni programi, letovanja. Vključeni so v več projektov pomoči; v okviru projekta »Botrstvo« krijejo stroške, povezane s šolanjem, nakupom oblek, obutve več kot 50 otrokom iz občine s humanitarno akcijo »Sit v besedi« zagotavljajo brezplačno prehrano preko 30 učencem in dijakom. Še veliko je stalnih in občasnih akcij pomoči, kot so zbiranje šolskih potrebščin pred začetkom šolskega leta in podobno.

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina otrokom in mladostnikom ponuja tudi psihosocialno pomoč. TOM-telefon v Ajdovščini zvoni od leta 1992, tri leta kasneje je ajdovska svetovalna skupina postala del nacionalne mreže. Dragocena je tudi pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami. Z njimi delajo usposobljeni prostovoljci, učenci z njihovo pomočjo uspešno prebrodijo učne neuspehe ter pridobijo samozavest in se naučijo učiti se.

Veliko pozornosti društvo posveča negovanju kulture, dediščine, tradicije. Otroke spodbuja k branju s projektom Bralna značka. Organizira kulturne in družabne prireditve ter spodbuja h kreativnemu preživljanju prostega časa in k medgeneracijskemu povezovanju, čemur so namenjeni študijski krožki z raznovrstnimi dejavnostmi. Veliko pozornosti posveča družini – prireja kulturne, izobraževalne in rekreacijske dejavnosti, katerih namen je delovanje v dobro otrok in staršev ter dvig kakovosti življenja družine.

V vseh letih delovanja je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina prejelo številna priznanja. Največje priznanje pa je, da s svojim prostovoljnim delovanjem lepša življenje otrok in bogati njihov vsakdan.

< nazaj na prejšnjo vsebino