Rimska utrdba Ad Pirum na Hrušici (Podkraj pri Colu)
Rimska utrdba Ad Pirum leži na najvišji točki (858 m) rimske ceste, ki je vodila iz Aquileie (Oglej) čez Hrušico v Emono (Ljubljana). Cesta je bila zgrajena v času cesarja Avgusta (27 pr.K. - 14), ko je bilo področje sedanje Slovenije vključeno v Rimski imperij.
Informativni tabli v Hrušici pripovedujeta o rimskodobni utrdbi, ki je nastala na mestu preprežne poštne postaje Ad Pirum Na Hrušici je bila verjetno od 1. stoletja dalje poštna postaja, kjer je bilo mogoče menjavati konjsko vprego, od 2. stoletja dalje pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila na Hrušici zgrajena utrdba (kastel). Večina najdb s Hrušice izvira iz tega časa in predvsem 4. stoletja, kar kaže na močno poselitev v tem obdobju. V času vse nevarnejših vpadov barbarov in bojev med vojskami različnih cesarskih kandidatov je imela Hrušica ključni položaj, saj je varovala glavno cesto iz Balkana v Italijo. Najverjetneje je bila tu stalna vojaška posadka. Hrušica je bila vključena v julijsko alpski obrambni sistem, ki je varoval Italijo potem, ko obramba na mejah imperija ni več zadostovala.
Ostanki rimskodobnega obzidja v Hrušici Tloris kastela je prilagojen zemljišču in je nepravilne ovalne oblike. Dolg je 250 m, širok do 75 m. Obdaja ga 2,7 m široko obzidje, ki je bilo visoko okrog 8 m. Utrjeno je bilo s stolpi. S prečnim zidom, skozi katerega je bil narejen ozek prehod, je kastel razdeljen na spodnji in zgornji del. Slednji je lahko rabil za taktični umik v stiski, za šotorišče ali živinsko stajo. V spodnjem delu utrdbe so bili poštna postaja, vojaške barake in cisterna. Cesta Aquileia - Emona je prečkala spodnji del kastela v smeri zahod – vzhod. Vzhodni vhod v utrdbo sta ščitila dva približno 10 m visoka stolpa. V skalnih tleh so še ohranjeni sledovi tečajev vrat, s katerimi je bilo mogoče vhod zapreti. Zahodni vhod ni raziskan, ker so nad njim novodobne stavbe.
Dosedanje raziskave kažejo, da je bil hrušiški kastel verjetno opuščen okrog leta 400, morda po bitki pri Ajdovščini leta 394, v kateri je cesar Teodozij premagal uzurpatorja Evgenija ali morda ob pohodu Alarikovih Zahodnih Gotov v Italijo leta 401. Promet čez Hrušico se je nadaljeval najmanj do konca 6 stoletja.
O Hrušici in Stari pošti je pisal že Valvasor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) opisal pot prek Hrušice in tamkajšnjo poštno postajo, ki jo je upodobil tudi na bakrorezu. V letih od 1991 do 1994 je bila nekdanja poštna postaja, lovski in letoviščarski dvorec ter gozdarska hiša, ki je slovenski kulturni spomenik, obnovljena pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica.
V Gostilni Stara pošta je na ogled arheološka zbirka predmetov, izkopanih na območju nekdanje poštne postaje in kasneje tudi pomembne rimske utrdbe znotraj obzidij Klavstre.
