Večina dreves pozimi miruje. Listavci so jeseni odvrgli liste, tako bodo pozimi prihranili energijo in vodo. Znebili so se tudi strupenih odpadnih snovi, ki so se med letom nakopičile v listih.  Drugače pa je pri zimzelenih rastlinah. Te so tudi pozimi občutljive na pomanjkanje vode, saj skozi iglice oziroma liste ves čas dihajo, med dihanjem pa izgubljajo vodo. Zato po potrebi zimzelene rastline zalivamo tudi pozimi, a manj kot poleti, ko je izhlapevanje večje. Če so tla zamrznjena, rastlin ne zalivamo.

Pozimi se v Vipavski dolini soočamo s težavami zaradi snega in ledu redko, več izkušenj imajo s tem Gorjani. Še pred zimo, ko je vreme suho in brez zmrzali, na drevesih odstranimo poškodovane ali nevarne veje, ker tako preprečimo dodatne poškodbe. Tudi na nižje ležečih območjih moramo biti pozorni na kombinacijo sonca in nizkih temperatur. Do nevarnosti prehitrega segrevanja pride zgodaj spomladi ali v dneh proti koncu zime, ko ima sonce že večjo moč. Nekaj dni močnega sonca v drevesu sproži pričetek pretakanja drevesnih sokov, kar ob kasnejši ohladitvi pripelje do poškodb prevodnega sistema v lubju. Mlada drevesa pred prehitrim segrevanjem zaščitimo tako, da da debla premažemo z naravnim belilnim zaščitnim sredstvom. Bela barva odbije sončne žarke, zato se deblo ne segreje, sokovi pa se začnejo pretakati po drevesu pozneje, ko ni več nevarnosti pozebe.

Nad zasajenimi drevesi, grmovnicami in trajnicami bomo bdeli tudi pozimi in po zaključku projekta Ozelenitev javnih površin v Ajdovščini in njeni okolici.