Odraslo drevo lahko v močnem nalivu akumulira več kot tisoč dodatnih litrov vode, ki jih usmeri proti koreninam. Pri tem imajo ključno vlogo krošnje dreves ali bolje posamični listi, ki prestrezajo vodo. Voda nato kaplja z listov na veje, z manjših vejic na večje veje ter po deblu navzdol. Na drevesu ob močnem dežju nastanejo »potočki vode«. Tam, kjer potoček priteče ob deblu do tal, se voda »peni«.

Ob rahlem dežju pod krošnjo bukve ali lipe dolgo ostanemo suhi. Medtem ko listavci prestrežejo in zadržijo veliko količino vode, iglavci tega ne zmorejo. S krošnje smreke dežne kaplje kar zdrsnejo po iglicah.

V gozdu si drevesa sama ustvarjajo rastišče. Poleti vroč zrak ne osuši gozdnih tal, ki so v senci in zaščitena. Mesta pa so poleti pregreta in tudi sicer drevesom ne zagotavljajo naravnih pogojev za rast. Mestna drevesa potrebujejo za uspešno rast predvsem sipek zračni material, v katerem lahko njihove korenine sprejemajo vodo in hranila in kjer se lahko razrastejo, da mu zagotovijo zadostno oporo. Za razliko od gozdnih dreves se mestna drevesa poleti soočajo tudi z vročino, ki seva z bližnjih asfaltnih in betonskih površin.

Drevesa s senčenjem in izparevanjem vode ohranjajo nižje temperature kot bi bile sicer. Zaradi izhlapevanja vode, ki odvzema toploto iz okolice, je lahko temperatura okrog dreves nižja za več stopinj. V vročih avgustovskih dneh se radi  pohladite na klopcah v parkih pod drevesi. Če zaslišite grmenje, se pred bližajočo nevihto umaknite. Kako drevesa prestrezajo vodo pa raje opazujte skozi okno.