Se še spomnite srčastega lipovega lista iz oglasa »Slovenija, moja dežela«? Nekoliko starejši letniki zagotovo niste pozabili legendarnega televizijskega oglasa, ki je utiral pot promociji slovenskega turizma. Ajdovci imamo še vedno živ spomin tudi na tovarno pohištva Lipa, v kateri so bile izdelane kvalitetne, po republikah prejšnje skupne države prepoznavne kuhinje. Najbolj znana slovenska lipa pa je zagotovo cesaričina, mlada in košata, nad veliko kamnito mizo na cesarskem vrtu, ki jo je Martin Krpan posekal, da si je toporišče za meserico in kij izdelal.

Lipa in lipovec sta slovenski avtohtoni drevesi. Gre za različni drevesi, in ne moško in žensko drevo. Obstaja namreč približno 30 različnih vrst lip ter naravnih ali gojenih križancev, ki so si na prvi pogled vsi precej podobni. Tudi med lipo in lipovcem ni velikih razlik, je pa lipovec bolj gozdno drevo, medtem ko lipo večkrat opazimo samostojno rastočo, kot osrednjo točko vaškega središča, radi jih sadimo na dvorišča, ob gostilne, v parke in na druge površine, kajti znana je po svoji mogočni krošnji in hladni senci pod njo. Lipe so nekdaj tvorile središčni prostor vaškega življenja, vaščani so se pod njimi zbirali in izmenjevali novice. Pogosto so pod njih postavili kamnita omizja (kot je bilo tisto cesaričino iz Martina Krpana).  Lipa namreč zraste v mogočno drevo, visoko do 40 metrov in z deblom premera do 5 metrov. Lipa pa ima tudi posebno simbolno vrednost, ker je povezana z nastankom slovenske državnosti. Ob dnevu razglasitve neodvisnosti in državne suverenosti Republike Slovenije so posadili lipo v Ljubljani pred slovenskim parlamentom in na več lokacijah po Sloveniji. Pa ne samo ob rojstvu države, Slovenci radi sadimo lipe ob različnih priložnostih, tudi ob rojstvu otroka.

Zaradi omejitev v prostoru in prilagodljivosti razmeram v urbanih območjih je krajinska arhitektna Tina Lipovž za Ajdovščino  namesto lip izbrala lipovce. Lipovec je zelo podoben lipi, a je nekoliko manjši in nižji, ima prav tako srčaste liste, cveti pa približno dva tedna kasneje kot lipa. Lipovec je listopadno drevo, ki zraste do 30 m visoko. Krošnja je široka, zaokrožena in ovalno piramidne oblike. Listi so za razliko od lipe skoraj brez dlačic na spodnji strani, nekoliko manjši od listov lipe in širine do 10 cm. Jeseni se obarvajo rumeno. Cvetovi so bolj polni in razporejeni štrleče v vse smeri, medtem ko cvetovi lipe visijo navzdol. Tudi cvetovi lipovca se nabirajo za čaj. Plodovi so suhi oreščki. Lipovcu ugaja sonce ali polsenca, ter vlažne in hladne lege. Tako lipa kot lipovec sta nadvse dragoceni drevesi za čebele, saj dajeta obilo nektarja.