PRIMORSKI MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL 2005

datum: 04.08.2005
kategorija: Obvestila

V soboto 20. in v nedeljo 21. avgusta bo v Ajdovščini potekal Primorski mednarodni glasbeni festival, ki zopet ponuja dvoje vrhunskih glasbenih dogodkov.

Sobota, 20. avgust ob 20.30Atrij Doma krajanov AjdovščinaSLOVENSKI OKTETProgram:
F. Schubert: DIE NACHT
J. Sibelius: SAARELLA PALAA
P. I. Čajkovski: OTČE NAŠ
F. Biebl: AVE MARIA
Židovska ljudska/ priredba K. J. Muller: SHALOM
Ruska ljudska/ priredba S. Zarov: VEČERNIJ ZVON
Makedonska ljudska/ priredba R. Simoniti: ČE TI UMIRAM
Ljudska iz Italije/ priredba P.-L. Galli: LA MONTANERA

- odmor -

A. Foerster: SPAK
Z. Prelovec: NAGELJNI RDEČI
R. Simoniti: PESEM GALEBU
R. Simoniti: BUSKELCE
Slovenska ljudska/priredba K. Pahor: PA SE SLIŠ
Slovenska ljudska/priredba M. Tomc: SVATSKE PESMI
Slovenska ljudska/priredba P. Kernjak: KATRCA
Slovenska ljudska/priredba F. Marolt: KANGALILEJSKA OHCET
Nedelja, 21. avgust ob 20.30Grajski vrt, AjdovščinaBalet: TANGOAvtorski projekt Koreograf in režiser EDWARD CLUG
Glasba: Astor Piazzola, Michael Portal, Goran Bregovič, Jean-Marc Zelwer, Rene Dupere, Hugo Diaz, Gardel-Le Pera

Predstavo odlikujejo številna gostovanja doma in v tujini ter številne nagrade in pohvale.
Tango se je rodil na ulici... želim ga vrniti na ulice svojega otroštva, svoje mladosti, naših src in želja... To je zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi... .Zgodba o življenju in iskanju, o ljudskih odnosih, zgodba o nedolžnosti, naivnosti in nostalgiji, zgodba o strasteh, nežnostih, željah, neumnostih in bolečini.
Edward Clug

SLOVENSKI OKTET je bil ustanovljen leta 1951, predvsem z namenom, da dvigne slovensko pesem na najvišjo raven. Slovenski oktet, v katerem se je zvrstilo blizu 40 pevcev, je v 50-ih letih imel okrog 5000 koncertov ter nastopil na odrih v 42 državah, posnel vrsto gramofonskih plošč ter posnel kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado,Red zaslug za narod, leta 1996 pa zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Tudi jubilejni koncert ob 50-letnici, 3. oktobra 2001, v veliki dvorani Cankarjevega doma je dokazal, da glasbenega pojma - Slovenski oktet - še ni konec. Tako Slovenski oktet nadaljuje z odmevnimi nastopi, tako doma, kot v tujini. Predvsem ne gre tu prezreti nastopov na imenitnih odrih - Moskva, Dubrovniški festival, Budimpeštanski spomladanski festival, Salzburški festival, London,...
Sestav Slovenskega okteta:
Andrej Ropas, Vladimir Čadež - 1. tenor
Janez Triler, Rajko Meserko - 2. tenor
Jože Vidic, Primož Dekleva - bariton
Matej Voje, Janko Volčanšek - bas

Umetniški vodja Slovenskega okteta je od leta 2000 dr. Mirko Cuderman. Dirigent in muzikolog dr. Cuderman je po končani fakulteti v Ljubljani študiral na Dunaju na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1960 tudi doktoriral. Na njegovo pobudo in pod okriljem Ministrstva za kulturo RS je bil leta 1991 ustanovljen slovenski poklicni zbor Slovenski komorni zbor, kater4ega umetniški direkotr in zborovodja je še danes. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.

EDWARD CLUG, 32-letni baletnik, ki so ga Mariborčani vzeli za svojega, je plesu predan z dušo in telesom. Gib je zanj življenje, ustvarjanje predstave kot uganka, ki jo mora šele razvozlati.
"Prihajam z Romunije, kjer so bile razmere za življenje vse prej kot lahke. Tako sem že v rosnih otroških letih moral narediti jasen načrt, kaj bom v življenju počel in kako naprej. Šola mi je pomenila rešitev, balet lepše življenje. Kljub težkim razmeram pa sem imel razmeroma srečno otroštvo in čudovita, svobodomiselna starša, ki sta tudi moja prijatelja. Čečprav se zelo redko vidimo, sta zame vzor družine, kakršno si nekoč želim tudi sam. Od 18. leta živim v Mariboru, v teh 14 letih sem ga vzljubil. Nikoli se nisem počutil kot tujec, še več, tu sem našel mir in največje priložnosti v življenju. Ne vem, ali me privlači mesto ali so to ljudje, ki so me od samega začetka sprejeli kot umetnika in človeka. Maribor mi je ponudil enkratne priložnosti, ki so mi dale možnost, da v relativno kraktem času razvijem svojo umetniško pot, tu sem spoznal povsem nove dimenzije odrskega ustvarjanja in v sebi odkril koreografsko nagnjenje. Ples in koreografija sta moja služba. Res je, da ima vsak človek ob službi še kaj, jaz imam ob službi tudi ples. Ples ima zame veliko sporočilnost, je univerzalen jezik, ki ga ni treba razumeti, dovolj je, da ga začutiš in te prevzame. Vem, da s plesom ne moremo spremeniti sveta, lahko pa za trenutek vplivamo na tiste, ki spremljajo naše predstave. Skoznje skušam izražati lastno identiteto. Predstava nastaja kot mozaik, ki ga sestavljam del za delom z igro asociacij, simbolov, z do podtankosti izostrenimi čuti. Je kot uganka, ki jo moram šele razvozlati.! Edward Clug
Share