Prepoznani kot primer dobre prakse na področju prilagajanja podnebnim spremembam

datum: 13.10.2022
kategorija: Novice

Na včerajšnjem nacionalnem posvetu “Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni?”, je bila Občina Ajdovščina prepoznana kot primer dobre prakse, zlasti s koraki v smeri razvijanja trajnostnega turizma, odpornega kmetijstva in prilagodljivega gospodarstva. Primere dobrih praks je na posvetu predstavil Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve.

V Ljubljani je včeraj  v organizaciji Umanotere, Slovenske fundacija za trajnostni razvoj potekal protivetrninacionalni posvet o aktualnih izzivih prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in o tem, kakšne naloge postavlja pred lokalne skupnosti. Posvet je prinesel kar nekaj seznanitev s trenutnim stanjem prilagajanja in načrti na nacionalni ravni. Pregledali so področja, na katera bodo podnebne spremembe najbolj vplivale, in spoznali prizadevanja občin, ki so že naredile pomembne prve korake. Prav Občina Ajdovščina je bila prepoznana kot primer dobre prakse, saj v zadnjem obdobju z veliki koraki stopa na pot razvija trajnostnega turizma, na podnebje odpornega kmetijstva ter odzivnega in prilagodljivega gospodarstva. »Občina Ajdovščina tudi zaradi predane in usposobljene razvojen ekipe orje ledino na številnih področji, tudi na področju prilagajanja na rpodnebne spremembe,« so zapisali organizatorji dogodka. Z gosti z različnih področij in ravni upravljanja so se pogovarjali o aktualnih izzivih naslavljanja prilagajanja podnebnih sprememb in kako jih premostiti. Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve, je predstavil projekte Občine Ajdovščina, ki naslavljajo podnebno tematiko kot primer dobre prakse na lokalni ravni in sodeloval pri razpravi na okrogli mizi. Zlasti je izpostavil strateško usmerjeno delovanje občine Ajdovščina, ki je kot prva v državi pripravila Strategijo prilagajanja kmetijstva za podnebne spremembe.  Ob tem pa predstavil tudi druge projekte, ki peljejo v smeri prilagajanja in podpore kmetijstva –  npr. zasaditev protivetrnih pasov, podporni sistem za odločanje o namakanju, pametna pilotna mreža za spremljanje škodljivcev in drugi inovativni projekti, kot so: virtualna tržnica, Tržnica na borjaču, skupni učno predelovalni obrat idr.

 

»K blažitvi in prilagoditvi lahko prispevamo vsi, lokalne skupnosti so lahko in morajo biti promotorji razvoja prilagajanja,« je bilo ključno sporočilo posveta.