Ustvarjalnost zelene bratovščine

datum: 20.02.2021
kategorija: Novice

Starega srnjaka je v Trnovskem gozdu v fotografski objektiv ulovil lovec Tomaž Velikonja.

V februarski številki glasila Lovec so objavljeni nagrajenci in prvouvrščena dela iz Javnega natečaja za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko, ki ga razpisuje Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije. Letošnje zlato in bron v kategoriji pesniških besedil sta prejeli pesmi Bogdana Boneta, aktivnega člana Lovske družine Hubelj iz Ajdovščine.

Lov je ena najstarejših dejavnosti človeka, ki je zaznamovala tudi njegovo ustvarjalnosti – prve umetnine človeka, ki so jih arheologi odkrili v njegovih nekdanjih bivališčih, so povezane z lovom. Lovska tematika se odtlej pojavlja v vseh umetniških zvrsteh in žanrih. Posebno mesto v slovenski tradiciji, kulturi, umetnosti, pa ima lovsko leposlovje. Za začetnika tovrstnega umetniškega pisanja velja Josip Jurčič in njegova povest Jesenska noč med slovenskimi polharji iz leta 1864. Lovsko pripovedništvo je v Sloveniji doživelo razcvet v obdobju ustanavljanja lovskih organizacij na prehodu v 20. stoletje, nato pa s pričetkom izhajanja glasila Lovec v letu 1910 dobilo stalno mesto tako v samem glasilu, kot tudi v krovni organizaciji z bogato založniško dejavnostjo. Tudi ajdovske lovke in lovci so nadvse ustvarjalni. Eden najbolj znanih lovskih pripovednikov pri nas je Franc Černigoj, več kot dve desetletji tudi urednik glasila Lovec ter drugih lovskih publikacij, avtor mnogih lovskih literarnih prispevkov, ki so izhajali tudi v zbornikih, še vedno pa član komisije literarnega natečaja Lovske zveze Slovenije, ki že vrsto let v februarju, v čast kulturnemu prazniku, razkrije rezultate. Letošnji nam je »padel v oči« zaradi zmagovalca v kategoriji pesniških besedil. Prvo in tretje mesto je namreč pripadlo profesorju Bogdanu Bonetu, članu Lovske družine Hubelj, ki sicer poučuje na Osnovni šoli Dobravlje, v prostem času pa tudi poje v MPZ Srečko Kosovel. »Pesem bralca ne pusti hladnega. In prav to je tisto, kar naj bi pesem vzbudila v bralcu,« je med drugim zapisano v obrazložitvi prvonagrajene pesmi Srnjak, ki jo objavljamo v nadaljevanju. Čestitke avtorju! Mnogi domači lovci so tudi odlični fotografi, socialna omrežja kar cvetijo od izvrstnih lovskih foto-umetnin, mnoge pobirajo odličja na raznih, tudi mednarodnih foto-natečajih. Tudi fotografija, ki krasi pričujoči članek, je delo domačega lovca, starega srnjaka je v Trnovskem gozdu v objektiv ulovil Tomaž Velikonja.

SRNJAK 

Starec s sklonjeno glavo

stopa v mrak in jesen;

nič kaj zvedavo mu ni več oko,

umirjen njegov je korak.

 

Natanko ve, kam je namenjen

med cvetjem čez mokro livado.

Le veter ga boža po hrbtu grede

k obzorju, za temno ogrado.

 

Gladko, a topo orožje

na glavi je krona nekdanja;

okleščen le skromen spomin

je na vitezovanja.

 

Starec, povej svojo zgodbo,

zaupaj mi svoje poti,

ki varovale pred sodbo

tvoje so mlade moči!

 

Pripoveduj mi o ljubicah svojih,

o strahu, romancah in častnih dvobojih;

o zimskih okovih, pomladih dehtečih,

poletjih kipečih, jesenskih plodovih …

 

Rad bi tvojo zgodbo zapisal,

v raztrgane rime jo ujel,

preden v drugi postaneš

vloge le stranske odmev … 

 

Bogdan Bone