Rojstni dan obhubeljske industrije

datum: 12.11.2019
kategorija: Novice

Na današnji dan, 12. novembra 1561, je Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, izdal koncesijo petim družabnikom za dva plavža ob Hublju in rudnik Napredalo (med Podkrajem in Vodicami). Na podlagi tega dokumenta so začele z delom fužine ob Hublju, ki predstavljajo temelj kasnejšim proizvodnim dejavnostim in industrializaciji Ajdovščine.

Pridobivanju surovega železa so se sčasoma pridružili obrati za njegovo predelavo, nastajali so različni izdelki, od žebljev, kovanega orodja in orožja, topovskih krogel, do retort za taljenje živega srebra v Idriji. Kot podporna obrt se razvija žagarstvo oz. mizarstvo, grof Lanthieri se poskuša v suknarstvu in papirničarstvu. Ruda z nižjo vsebnostjo železa ne zdrži konkurence, zato se sredi 18. stoletja Ludwig Schlegel že preusmeri na baker, med drugim izdeluje kotle za žganjekuho. Dejavnosti se s Fužin selijo ob strugi Hublja navzdol, kjer že od prej drdrajo mlini in žage. Na platoju nad Palami Adalbert Nussbaum zgradi žago za razrez furnirja, mlin za mletje materiala za barve, August Nussbaum pa kasneje tovarno testenin, ko ta pogori pa tovarno za izdelavo posode (galvanizacija) in dogradi elektrarno. V Palah se ob prelomu v 20. stoletje dejavnosti hitro menjujejo (pivovarna, tovarna konzerv, celo električnih pripomočkov). Ob sotočju Hublja in Lokavščka deluje ena najboljših papirnic v cesarstvu, nižje ob Hublju že leta 1828 postavijo veliko predilnico, vmes pa Jochmann zgradi valjčni mlin.

Skratka, ob Hublju se je skozi več kot štiri stoletja veliko dogajalo, in čas je, da se izjemna tehnična dediščina ustrezno prikaže in izkoristi še v turistične namene.