Kakovost vode za namakanje

datum: 07.07.2019
kategorija: Novice

Kakovost vode je definirana z določenimi fizikalnimi, kemičnimi in mikrobiološkimi lastnostmi, ki še dovoljujejo rabo vode za določene namene. Po prenehanju veljavnosti Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS 19/17) v Sloveniji trenutno nimamo veljavnega pravilnika ali drugega zakonskega dokumenta, ki bi uradno določeval potrebno kakovost vode za namakanje. Obstajajo le Smernice dobre prakse namakanja kmetijskih zemljišč z vidika mikrobiološke ustreznosti, ki jih je po evropskih smernicah priredila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (https://www.kgzs.si/rastlinska-pridelava/strokovna-gradiva).

Skrb za ustrezno kakovost vode je naložena pridelovalcu, v čigar interesu mora biti, da z vodo za namakanje ne poslabšuje kakovosti tal ali pridelka oz. da je pridelek kakovosten in varen za uživanje. Navodil in orientacijskih vrednosti o fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnostih vode, da je le-ta še primerna za namakanje, je veliko. Eno bolj kompleksnih navodil je izšlo v organizaciji FAO, Water quality for agriculture (http://www.fao.org/3/T0234E/T0234E00.htm#TOC), kjer pa manjkajo navodila glede novejših onesnažil (to so ostanki zdravil in sredstev za človeško higieno, mikroplastika ipd.). Vsebina omenjene publikacije FAO je bila smiselno povzeta in po njej je bila narejena analiza vodnih virov za namakanje v Sloveniji v dokumentu Nacionalni program namakanja Republike Slovenije, davnega leta 1994. Skoraj vsi tedanji potencialni vodni viri so bili kakovostno ustrezni, enako kot so sedaj. Vendar mora biti skrb za kakovost vode za namakanje vseskozi prisotna, še posebej z morebitno ponovno uporabo prečiščene vode za ta namen.

Nobena določitev mejne vrednosti kakšne kemijske spojine ali elementa ni univerzalno veljavna zaradi izredne raznolikosti dejanskih danosti na obravnavanem območju. Vrednosti o fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnostih vode so določene z upoštevanjem določenega varnostnega faktorja, da se ob namakanju z vodo z določenimi lastnostmi ne pojavi degradacija tal ali pridelka, niti ni zastrupitve pridelka ali uporabnikov le-tega.

Zahteve po kakovosti vode za namakanje so ene bolj kompleksnih med rabami vode, saj se nanašajo na: okolje (tla in podzemne vode), namakalno opremo, videz pridelka, rastlino in človeka oz. živali, če uporabljamo rastlinski pridelek za krmo. V primeru, da namakamo z vodo, ki kakovostno ne ustreza, lahko rušimo strukturo tal ter s tem povzročimo manjšo infiltracijsko sposobnost ter večjo erodibilnost tal. Specifični problemi pri namakanju, ki lahko izhajajo iz rabe neprimerne vode za namakanje, so še zasoljevanje tal, uničenje namakalne opreme, vnašanje fitotoksičnih snovi in vnašanje snovi, ki se akumulirajo v rastlinah in na njih, kar lahko povzroči oporečnost pridelkov za prehrano živali ali človeka (Preglednica 1). Eden težje rešljivih in zadnji prepoznani problem je pojav toksinov cianobakterij na in v gojenih rastlinah. Cianobakterije se prekomerno pojavljajo v vodnih okoljih, bogatih z rastlinskimi hranili. Poseben izziv pri zagotavljnju ustrezne kakovosti vode za namaknje pa predstavljajo tudi že omenjena moderna onesnaževala.

Preglednica 1: Vpliv kakovosti vode na namakanje in njene kritične lastnosti

Vpliv kakovosti vode na:	Kritične lastnosti vode za namakanje
Tla	Razmerje med natrijevimi in vsoto kalcijevih in magnezijevih ionov
Podzemne vode	Povečana vsebnost nitratnega iona
Namakalno opremo	Prisotnost finih delcev, alg, železa in mangana v reducirani obliki
Videz pridelka	Velika vsebnost hidrogenkarbonatov
Rastline	Vsebnost toksičnih ionov za rastline: klor, v povečanih koncentracijah težke kovine, elektroprevodnost
Človeka/živali (t.j. užitnost pridelka)	Prisotnost patogenih organizmov Prisotnost toksinov cianobakterij