Reformacija po vipavsko

datum: 31.10.2018
kategorija: Novice

Čeprav je bil prvotni motiv reformacije religiozen, s ciljem preurediti rimskokatoliško cerkev, je bila tudi kulturno in politično gibanje, ki je Slovencem prineslo prvo tiskano knjigo v materinem jeziku.

Vipavska dolina je tudi sodelovala v tem kulturnem preporodu. V Vipavi rojeni Sebastijan Krelj je bil ob Trubarju drugi najpomembnejši pridigar, pa tudi pisec in jezikoslovec. Kreljeve pravopisne reforme sta uveljavila tako Jurij Dalmatin pri prevodu Biblije (kot štirinajsti v Evropi) in Adam Bohorič v prvi slovenski slovnici (kot osmi v Evropi). V Križu je pridigal sam Primož Trubar in za protestantizem tako navdušil ljudi, da so novi, katoliški lastniki kriškega gradu poklicali na pomoč kapucine, ki so bili znani kot dobri pridigarji. V Križu rojeni Tobija Lionelli ali Janez Svetokriški se je zapisal v zgodovino kot naš največji baročni pisatelj, njegov Sveti priročnik velja za prvo izvirno slovensko literarno delo. Zanimivo pa je, da se je Svetokriški pri jeziku in pravopisu naslanjal na protestantsko tradicijo. Tudi Matija Vertovec, ki je na začetku 19. stoletja slovenski jezik uveljavil še v strokovni literaturi, je pisal v bohoričici. Šele pred kratkim je njegova Vinoreja doživela prepis v latinico.