1622 let od znamenite Bitke pri Mrzli reki

datum: 06.09.2016
kategorija: Novice

Na današnji dan leta 394 je pihala močna burja, gotovo preko tistih standardnih 150 km/h. Cesar Teodozij pa je prav na račun vetra slavil v zadnji bitki velikega Rimskega imperija pred njegovim propadom.

V nadaljevanju objavljamo zapis zgodovinarja Draga Svoljšaka o Bitki pri Frigidu:

Bitka pri Mrzli reki predstavlja prelomnico v zgodovini, ki ni zaznamobala le podobe doline in antičnega slovenskega prostora, temveč nadaljni razvoj celega zahodnega sveta. Spopad je predstavljal zaključek državljanske vojne med cesarjem Teodozijem in proticesarjem Evgenijem, v njem pa so pomembno vlogo odigrala številna barbarska ljudstva, ki so kot najemniška vojska sodelovali na obeh straneh. Bitka ni pomembna le za izid državljanske vojne, njen razplet je globoko zaznamoval versko podobo Evrope in sveta, saj si je s Teodozijevim uspehom krščanstvo utrlo zmagovito pot v zgodovino.

Na čelu krščanske vojske je stal sam cesar Teodozij, rojen 11. januarja 347 v provinci Hispaniji (Španija). Na vzhodni prestol rimskega cesarstva je sedel leta 379. Teodozij je bil kristjan in vnet zagovornik katoliške pravovernosti. Leta 392 je prepovedal poganstvo in uzakonil krščanstvo kot edino dovoljeno veroizpoved v imperiju.

Teodozijeva vojska je štela okoli stotisoč mož, med njimi so bili tudi številni barbari, poleg Hunov in Alanov tudi približno 20 tisoč Gotov. Taktično-strateške niti je imel v rokah general Stilicho, po materi Vandal, ki je, čeprav tudi barbarske krvi, dosegel v rimski vojski najvišji položaj (magister militum) in je bil po želji cesarja Teodozija po njegovi smrti skrbnik njegovih mladoletnih sinov Arkadija in Honorija. Slednji je kot desetleten fantič bil priča krvavemu vrtincu na bojnem polju pri Frigidu.
Teodozijeva vojska je v boj krenila sredi maja 394 iz Konstantinopla, današnjega Carigrada. Pogansko vojsko, številčno šibkejšo od Teodozijeve (okoli 30 do 40 tisoč vojakov), je vodil Evgenij (Evgenius Flavius), sprva kristjan, učitelj retorike, ki ga je leta 392 za (proti)cesarja oklical vojskovodja in dvorni vsemogočnež Arbogast, po rodu Frank. V Evgenijevi vojski je ta sposobni vojak in vešč politik poveljeval tudi frankovskim najemniškim četam. Evgenij je krenil v boj odločen braniti vero očetov in vrednot, na katerih je počival tisočletni Rim. Njegova vojska je krenila v spopad iz Mediolana (Mediolanum, današnji Milano).

Tretji »vpleteni«je Frigidus, reka, ki se je z bitko na njenih bregovih zapisala v zgodovino. Kot stoletja pozneje Soča! Krvavo bitko, saj pravi pesnik Klavdij Klavdijan iz Aleksandrije da »Frigidus barvo vode je spremenil, pred kupi mrličev skoraj zastal, ko ne bi ga kri deroča pognala«. Frigidus ali Mrzla reka, ki je od izvira do izliva v vrisan na Tabuli Peuntingeriani, barvni karti cestnega omrežja rimskega imperija iz 3. stoletja, je naš Hubelj ali Vipava, morda kar obe reki skupaj. Po njem so Rimljani poimenovali tudi cestno postajo (mansio Fluvio Frigido), prvo rimsko civilno naselje na tleh današnje Ajdovščine. Ko sta se udarila Teodozij in Evgenij je že bilo utrjeno in imenovano Castra.

Severni veter - po tvoji zaslugi s plani privršal je,
čete sovragov zasul z ledeno nevihto, puščice
k strelcem usmerjal nazaj, v vrtincu jim lomil je kopja ...
frigidus barvo vodo spremenil, pod kupi mrličev
skoraj zastal, ko ne bi ga kri deroča pognala.

(odlomek iz slavilne pesmi Klavdija Klavidjana)