Mozartov Rekviem v Logu

datum: 15.06.2016
kategorija: Novice

Glasbeno doživetje Mozartov Rekviem bo v romarski cerkvi Marije tolažnice žalostnih v Logu (v soboto, 18. junija ob 21:00). Deževno obdobje z neverjetnimi količinami padavin na Vipavskem ne dopušča umestitve operne predstave v grajsko obzidje v Ajdovščini, kot je bilo sicer načrtovano.

Organizatorji glasbenega doživetja iz Pritrkovalskega društva Ivan Mercina Ajdovščina in Krajevne skupnosti Ajdovščina so se zaradi nadvse muhastega vremena odločili za 'varnejšo' izvedbo v loški cerkvi, ki slovi po dobri akustiki, sočasno pa je tudi dovolj velika, da sprejme številne izvajalce in seveda poslušalce.

 

Mozartov Rekviem je projekt svetovno priznane ajdovske dirigentke Martine Batič, ki ga je zasnovala kot sintezo profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov, pri čemer je dobršen delež izvajalcev z Vipavskega. Nastopili bodo orkester in zbor Slovenske filharmonije, mešani zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in solisti - Jerica Rudolf, sopran; - Barbara Sorč, alt; - Matej Vovk, tenor; - Luka Ortar, bas. Dirigentka bo seveda Martina Batič.

Skladatelji so se pri ustvarjanju nabožne glasbe držali predpisanih obrazcev. Tudi Mozart se je pri uglasbitvi maše za umrle držal predpisanega sakralnega stila, kakršnega so izoblikovali Bach, Händel in italijanski baročni mojstri, vendar je stare obrazce združil s pretresljivo izkušnjo bližajoče se smrti. Prav Rekviem svojimi drznimi harmonijami in instrumentacijo bolj kot katerokoli drugo glasbeno delo 18. stoletja napoveduje romantično dobo.

Mozart je dobil naročilo za Rekviem poleti 1791, naročil ga je grof Walsegg-Stuppach v spomin na ženo, ki mu je umrla v cvetu mladosti. Mozart se je nemudoma lotil dela in Rekviem je skladal prav do svoje smrti 5. decembra 1791. Vmes je delo dvakrat za nekaj tednov prekinil, da je ustvaril operi Čarobna piščal in La clemenza di Tito. Rekviema ni uspel dokončati, kar je kasneje storil njegov učenec in pomočnik Franz Xaver Süssamayr.

Simbolno povezavo Ajdovščine z Mozartovim Rekviemom bi lahko predstavljal ajdovski grof Jakob Janez Nepomuk Edling. V letu Mozartove smrti je namreč dobil službo na Dunaju, postal je dvorni svetnik za civilne zadeve, kamor je spadalo tudi šolstvo. Edlinga je za šolskega nadzornika sicer imenovala že Marija Terezija in se je na Dunaju za svojo službo tudi izpopolnjeval. Edling je na Dunaju tudi umrl in je tam pokopan (leta 1793).

Med bogatim delovanjem v Sloveniji je bil Edling tudi med ustanovitelji oziroma obuditelji Academie operosorum (leta 1781) in celo njen podpredsednik, vendar projekt ni bil najbolj uspešen zaradi različnih nazorov. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev - Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov - Academia Philharmonicorum Labacensis (sicer ustanovljena leta 1701). 

Share