Letošnji občinski nagrajenci

datum: 06.05.2016
kategorija: Novice

Na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki ga Občina Ajdovščina praznuje v spomin na ustanovitev Narodne vlade Slovenije 5. maja 1945 v Ajdovščini, sta župan Tadej Beočanin in predsednik komisije za volitve in imenovanja Jordan Polanc podelila letošnje občinske nagrade. Najvišje, Petomajsko priznanje, je prejela družina Vidmar s Turistične kmetije Sinji vrh. Priznanja Občine Ajdovščina so prejeli Društvo Matija Vertovec, Ivan Marc in Simona Semenič. Spominska priznanja pa so prejeli Policijska postaja Ajdovščina, duhovnik Ivan Albreht, slikopleskar Peter Batič, podjetnik Marko Nagode ter krvodajalca Jožef Bučinel in Damijan Fabčič. Obrazložitve so v nadaljevanju:

Petomajsko priznanje Občina Ajdovščina

Družina Vidmar, Turistična kmetija Sinji vrh

ob 25 letnici - za bogatenje turistične ponudbe ter kulturnega življenja Gore in širše

kristjanVidmarTik za robom Gore, ki se strmo spušča proti izvirom Hublja, se proti nebu pne hrib z zares lepim imenom – Sinji vrh. Le kak meter čez tisoč so mu namerili, pa vendar ponuja imenitne razglede na vse strani. In seveda obratno, viden je od daleč in se zdi, kot da se dotika sinjega neba. Nekoliko nižje, na prisojni legi, kjer se teren nekoliko zravna, na 965 metrih nad morjem, leži Penzion Sinji vrh, ki ga vodi družina Hieronima Vidmarja.

Penzion je med starejšimi turističnimi kmetijami daleč naokrog in je star toliko kot naša država. Odprtje penziona je bilo sicer predvideno za 28. junij 1991, vendar so ga zaradi osamosvojitvene vojne prestavili – Sinji vrh je namreč tedaj skrivoma gostil teritorialce in radioamaterje, ki so s pridom izkoriščali njegovo strateško lego in vzpostavljali zveze med enotami Teritorialne obrambe in obveščali svet o dogodkih v Sloveniji. Uradno so ga potem odprli dan pred angelsko nedeljo, tradicionalno šagro.

Statusno gre za družinsko vodeno podjetje. Poleg Hieronima, ki se ne ustraši prav nobenega dela, kuhalnice spretno vrti žena Irma, v veliko pomoč pa so jima tako v penzionu kot pri delu na kmetiji sinova Aljoša in Kristjan ter najmlajša Polona.

Že kmalu po odprtju je Hieronim turistično kmetijo zapeljal v likovne vode. V današnjem jeziku bi se reklo, da je v likovnih kolonijah odkril svojo tržno nišo. To tudi ni presenečenje, saj je bil Hieronim od nekdaj zavezan likovni umetnosti in še danes tu pa tam prime v roko čopič. Ko mu je tedaj slikar Klavdij Tutta predlagal organizacijo prve likovne kolonije, je bila usmeritev kmetije zapečatena. Da pa ne bi umetniki svoje navdihe na platna prelivali le v naravi ali kar v gostinskem delu stavbe, je bilo potrebno zgraditi atelje in urediti ustrezne prostore.

Sinji vrh je torej postal poznan po zaslugi mednarodne likovne kolonije Slovenija odprta za umetnost, ki že od leta 1993 gosti priznana imena iz domovine in tujine. Mir, tišina, slikoviti pejsaži in očitno tudi posebna čarobna energija Sinjega vrha so ob gostoljubju in predanosti Vidmarjeve družine umetnikom pritegnili tudi druge ustvarjalce. Tako se letno zvrstijo še vsaj trije, štirje podobni dogodki, med katerimi je še posebej odmevna dobrodelna kolonija Umetniki za Karitas …

Ko umetnikov ni, slikarska stojala umaknejo in atelje pride prav za druge zgodbe, za razne delavnice, tečaje. Pogosto pridejo zaključene skupine, ki se posvečajo duhovni rasti. Naslednja najmočnejša kategorija gostov so jadralni padalci in zmajarji, ki poletajo v dolino z vzletišča na Kovku. Večina je tujcev, prav tako med kolesarji ali pohodniki, ki tudi prespijo pri njih.

Sinji vrh je tudi točka na slovenski planinski poti (transverzali). Pohodnikom ali pač dnevnim izletnikom Vidmarjevi priporočajo ogled bližnjih znamenitosti kot so otliško okno, spiralasti 'polž', škraplje v Binčovšu … Mnogi se zadovoljijo že s kratkim vzponom na vrh Sinjega vrha ali z ogledom okolice in mini forme vive – skulptur, ki so jih ustvarili umetniki med kolonijami in jih v zahvalo za gostoljubnost pustili na Sinjem vrhu – tako kot je tudi gostinski del stavbe v bistvu ena velika galerija. Zanimiva je še etnološka zbirka starega orodja, muzejsko vrednost pa ima nedvomno tudi replika Šergalove domačije, še zadnje s slamo krite hiše na Gori.

Specialnost sinjevrške kuhinje, ki jo seveda obvladuje Irma, so divjačinske jedi. Kako tudi ne, saj v ogradi na svoji domačiji na Logu, nedaleč od Sinjega vrha, gojijo jelene, damjake in muflone, redijo pa tudi ovce, govejo živino, prašiče. Kmetija obsega 36 hektarjev, kar pa je za krmo vseh živali čez zimo odločno premalo in pokosijo travnike še desetih drugih kmetij, s čimer preprečujejo zaraščanje krajine. Imajo lastno klavnico in svojo predelavo mesa .

Tako kot se s Sinjega vrha ob lepem vremenu pogled razteza po Gori, čez dolino, na Vipavska brda, Kras in za njim na sinje Jadransko morje vse tja do Benetk, je Penzion Sinji vrh kot svetilnik, ki s svojimi snopi žarči univerzalno govorico umetnosti v svet brez pregrad in meja, plemenito idejo o sožitju turizma in kulture, ki jo pooseblja prav družina Vidmar. Zato ji Občina Ajdovščina s ponosom podeljuje letošnje Petomajsko priznanje. 

Priznanja Občine Ajdovščina

Društvo za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec

ob 10 letnici - za prispevek k ohranjanju dediščine Matije Vertovca  

matijaVDruštvo Matija Vertovec letos praznuje 10 let aktivnega delovanja. Nastalo je z namenom organizacije vsakoletnega pohoda po Vertovčevih poteh, osrednje poslanstvo društva je namreč ohranjanje spomina na prvega slovenskega vinskega strokovnjaka, vipavskega rojaka Matijo Vertovca.

Pobudnik ustanovitve in dolgoletni predsednik društva je bil Stanislav Bačar, ki je še kot mlad fant odstiral prah s starih Vertovčevih bukev ter kasneje zastavil traso pohoda po Vertovčevih poteh, ki je prvič potekal v novembru leta 2000. Zadnjih deset let pa je organizacija priljubljene pohodno-turistične prireditve osrednji letni cilj Društva Matija Vertovec. Člani skrbijo, da so poti skozi vse leto urejene in dobro označene, tudi s turistično informativnimi tablami. Poskrbeli so za spominska obeležja Matiji Vertovcu na Planini in na njegovi rojstni domačiji v Jakulinih. Pomemben prispevek k širši prepoznavnosti rojaka je bilo Vertovčevo leto 2014, ob 230-letnici duhovnikovega rojstva in 140-letnici od izida njegovega najpomembnejšega dela Vinoreja. Društvo je bilo pobudnik prepisa te biblije slovenskih vinogradnikov, v originalu zapisane v bohoričici, ki je izšla decembra 2015. 

Danes ima društvo več kot 70 članov, vodstvo tvorijo predsednik Marijan Lozej in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh zaselkov, skozi katere teče pohodna pot. S svojimi dobrimi nameni in aktivnostjo ob poti tkejo tudi lepe odnose: z domačini, ki jim pot ponuja nove možnosti promocije in trženja domačih pridelkov in izdelkov; z društvi in posamezniki, ki sodelujejo pri njihovih aktivnostih; predvsem pa s pohodniki in obiskovalci, ki se stalno vračajo in širijo dober glas. Ta pa je, ob kakovostnih in na prijazen način ponujenih pridelkih, še vedno najučinkovitejši način promocije in prepoznavnosti.

Poslanstvo Matije Vertovca je bilo nadvse pomembno, vsestransko si je prizadeval za dobrobit slovenskega človeka, ponujal mu je oporo v duhovnosti, učil ga je, naj bo dober in pošten človek, ga šolal s strokovnimi nasveti, zapisanimi v slovenskem jeziku ter ga spodbujal k domoljubju. Društvo Matija Vertovec s svojim delom širi glas o tej veliki osebnosti, predvsem pa se trudi nadaljevati njegovo pomembno poslanstvo, za kar mu Občina Ajdovščina izroča Občinsko priznanje.

Ivan Marc

za izkazano domoljubje v vojni za Slovenijo in ohranjanje spomina na osamosvojitev 

ivanMarcIvan Marc je aktivno sodeloval v pripravah in v vojni za Slovenijo. Kot dolgoletni predsednik Društva veteranov vojne za Slovenijo, območnega združenja Ajdovščina – Vipava, je zaslužen za ohranjanje spominov na vojne dogodke.

Major Ivan Marc se je kot pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije takoj vključil v priprave na osamosvojitev. Še pred začetkom vojne je prevzel odgovornost za usposabljanje 1. čete 611. odreda za posebne namene. Za zasluge v vojni za Slovenijo je bil večkrat odlikovan.

Ivan Marc že štiri mandate vodi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina – Vipava, ki šteje več kot 400 članov. Združuje udeležence, ki so sodelovali v pripravah in v vojni za Slovenijo. Svojim članom nudi razne oblike pomoči, zbira in hrani dokumentacijo iz vojnega časa ter organizira in se udeležuje različnih spominskih slovesnosti. Ivan Marc s prirejanjem številnih dogodkov, tudi v sodelovanju z ostalimi veteranskimi in drugimi organizacijami, ohranja spomin na zgodovinske dogodke in osebnosti. Bil je član uredniškega odbora za pripravo zbornika Njim vsem pripada slava. Velikega pomena je njegova vloga pri organizaciji Veteranskega kolesarskega maratona. Je tudi eden od so-snovalcev Pohoda po poteh spominov in opominov z Nanosa na Triglav. Na začetku prvega pohoda je nagovoril pohodnike z naslednjimi besedami: »V času pohoda iščite, poiščite in spoštujte tisto, kar nas veterane – pohodnike druži in združuje in tako ostanimo še dolgo pravi borci in pravi veterani vojne za samostojno Slovenijo!«

Ivan Marc je izreden domoljub, ki zgodovinske dogodke ohranja za spomin in kot opomin za mlajšo generacijo. Občina Ajdovščina se mu zahvaljuje z Občinskim priznanjem.

Simona Semenič

za izjemno umetniško delo na področju slovenske dramatike

simonaSSimona Semenič sodi v vrh slovenske sodobne dramatike, prepoznavna je tudi v svetu. Za svoja dramska dela je prejela že vrsto uglednih nagrad, prav tako kot tudi predstave, uprizorjene po njenih besedilih. Je trikratna Grumova nagrajenka: leta 2009 za besedilo 5fantkov.si, leta 2010 za besedilo 24ur in leta 2015 za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Leta 2012 je uprizoritev njenega teksta z dolgim naslovom - Zgodba o nekem slastnem truplu ali Gostija ali Kako so se Roman Abramovič, lik Janša, štiriindvajsetletna Julija Kristeva, Simona Semenič in inicialki Z. I. znašli v oblačku tobačnega dima, v izvedbi Zavoda Imaginari prejela Šeligovo nagrado. V okviru Tedna slovenske drame 2015 pa je Šeligovo nagrado prejela predstava 1981 v izvedbi Gledališke skupine mladih AGRFT in Gledališča Glej – prav ta Simonina predstava, katere dogajanje je postavljeno v Ajdovščino, bo 11. maja zaživela tudi na odru mariborskega gledališča. 

Simona Semenič je odraščala v Ajdovščini, ki jo je močno zaznamovala in kamor se redno vrača – tako na zasebne obiske k družini, kot tudi s svojimi predstavami. Študirala je dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Še kot študentka je na področju dramaturgije sodelovala z različnimi gledališči po Sloveniji. Bila je pobudnica, snovalka in umetniški vodja programa PreGlej v Gledališču Glej, v okviru katerega so potekale bralne uprizoritve tekstov mladih slovenskih dramskih piscev. Skozi različne programe, projekte, festivale doma in v tujini si je nabirala izkušenj, iskala svoje priložnosti in raziskovala ter utirala in ubirala nove poti na področju sodobne slovenske dramatike in dramaturgije. Navdih za umetnost črpa iz sebe, svoje lastne izkušnje, iz okolja in aktualnih družbenih dogajanj.  

Simona Semenič je najuspešnejša slovenska sodobna dramatičarka. Je družbeno-angažirana umetnica, deluje kot samostojna kulturna ustvarjalka. Nima predsodkov – niti v umetnosti, niti v življenju. Ima dva sinova in je predvsem Mati. Njena pot je mnogokrat zelo trnova.

Občina Ajdovščina se Simoni Semenič zahvaljuje za njen pomemben prispevek k slovenski dramatiki in dramaturgiji in ji izroča Občinsko priznanje.

Spominska priznanja Občine Ajdovščina

Policijska postaja Ajdovščina

za dosežke na področju varnosti in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo

policijaPPolicijska postaja Ajdovščina že dolga leta skrbi za varnost naših občanov. Policisti ob svojem rednem delu sodelujejo v vseh večjih intervencijah služb za zaščito in reševanje. Prisotni so ob naravnih nesrečah, ko v dolini zapiha orkanska burja, ko pride do poplav, in ob drugih situacijah, ko je potrebno nuditi pomoč občanom ter zavarovati njihovo premoženje. Pomembno je njihovo preventivno delo ter sodelovanje pri vseh tovrstnih aktivnostih na lokalnem območju. Organizirano delo in dobro sodelovanje z lokalnim okoljem je pripeljalo do znatnega izboljšanja stanja tako na področju javnega reda in miru ter kriminalitete, kot tudi varnosti v cestnem prometu.

Policisti Policijske postaje Ajdovščina dobro opravljajo svoje poslanstvo - skrb za varnost občank in občanov ter njihovega premoženja. Občina Ajdovščina se jim za njihovo prizadevnost zahvaljuje s Spominskim priznanjem.

duhovnik Ivan Albreht

za prispevek k vzgoji mladine in krepitvi odnosov v skupnosti

ivanAIvan Albreht je duhovnik na Vipavskem vse od leta 1976. Je eden od ustanoviteljev skavtske skupine steg Ajdovščina-Šturje 1, ki je danes pomembna občinska nevladna organizacija za sonaravno vzgojo mladih v zrele in aktivne državljane. Kot učitelj na Srednji verski šoli in Škofijski gimnaziji Vipava je delal z mladimi. Vodil je krščanske izobražence, pripravljal vzgojna srečanja za starše. Dandanes pa spremlja zakonske in druge skupine zrelejših, tudi starejših. Ob delu z ljudmi tudi veliko piše za razne publikacije. Prispeval je besedila o zgodovini ajdovske župnije in cerkve za brošuro in spletno stran župnije. Prav letos je izšla tudi knjiga Mozaik krščanstva ob mrzli reki, slikovit zapis zgodovine zgornje Vipavske doline, lepo darilo duhovnika Ajdovcem in Šturcem.

Občina Ajdovščina se za pomemben prispevek k lepšemu življenju v skupnosti zahvaljuje Ivanu Albrehtu ter mu izroča Spominsko priznanje.  

Peter Batič

za prispevek k razvoju slikopleskarske panoge

peterBaticPeter Batič je že 33 let obrtnik slikopleskar. Še vedno je na našem območju edini mojster z izpitom za multiplikatorja, ki mu omogoča šolanje novih mojstrov, in član komisije za mojstrske izpite. Je tudi sodni cenilec in izvedenec slikopleskarske stroke. Stanovski kolegi so mu izkazali zaupanje in spoštovanje do njegovega dela tako, da so ga že tri mandate zapored izvolili za predsednika sekcije slikopleskarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina. Sodeloval je pri ustanavljanju slikopleskarske sekcije na državnem nivoju, prva dva mandata opravljal podpredsedniško funkcijo, en mandat jo je vodil. V tem času je tudi soustvarjal normative in standarde za slikopleskarska dela. Je pobudnik humanitarnih akcij, v katere so vključena tudi tekmovanja slikopleskarjev. Peter Batič je član ocenjevalne komisije in eden od štirih mednarodnih sodnikov v Sloveniji.

Ob zaključku bogate obrtne kariere mu za njegov prispevek k razvoju panoge in za njegov dober zgled Občina Ajdovščina izroča Spominsko priznanje.

 Marko Nagode

za podporo športu v domačem okolju

markoNagodeMarko Nagode je ustanovitelj, lastnik in direktor družinskega podjetja Elita Nagode iz Žapuž. Reklamne panoje tega znanega domačega gradbenega podjetja opažamo na mnogih gradbiščih, pa tudi na mnogih prireditvah, predvsem na športnih, zagotovo na tekmah Nogometnega društva ŠKOU.

Marko Nagode je že od ustanovitve v letu 2007 pomemben podpornik društva, ki je mladim nogometašem ponudilo nadaljevanje športne poti, saj je bilo prvoligaško Primorje rezervirano za redke posameznike. Člansko nogometno moštvo ŠKOU se je iz leta v leto krepilo in nizalo uspehe. Trenutno zaseda prvo mesto v tretji Slovenski nogometni ligi in se spogleduje z napredovanjem v , drugo ligo. Za uspeh so zaslužni nogometaši, za to, da so njihove priprave nemoteno potekale, pa sponzorji, na katere se lahko zanesejo.

Marko Nagode je podjetnik z močnim socialnim čutom, je lastnik družbeno-odgovornega podjetja, ki s podporo družabnih in športnih aktivnosti svojih so-občanov prispeva h kakovostnejšemu življenju v skupnosti. Občina Ajdovščina mu v zahvalo izroča Spominsko priznanje.

Jožef Bučinel

ob 100. darovanju krvi za dolgoletno krvodajalstvo

fabcicBucinelJožef Bučinel iz Ajdovščine je  lani decembra stotič daroval kri. H krvodajalstvu ga je pritegnil prijatelj. Sprva je kri redno daroval v Ajdovščini, včasih tudi v Ljubljani. Z odprtjem Centra za transfuzijsko dejavnost v Novi Gorici pa vsake tri mesece kri daruje v tamkajšnjem centru. Krvodajalstvu je nadvse predan, saj ne želi izkoristiti niti prostega dne, ki mu pripada.

Damijan Fabčič

ob 100. darovanju krvi za dolgoletno krvodajalstvo

Damijan Fabčič s Kovka pa je stotič sedel na krvodajalski stol oktobra lani. Krvodajalec je že od svoje polnoletnosti naprej. Za krvodajalstvo se je odločil potem, ko sta se z očetom ponesrečila in oba prejela transfuzijo. Želja, da bi lahko nadomestil vsaj tisto kri, ki jima je bila darovana, je že zdavnaj presežena. V zadnjih letih se je tudi do štirikrat letno udeleževal krvodajalskih akcij, daroval je tudi plazmo. Veseli ga, ko na krvodajalskih akcijah opaža mlade, ki bodo to plemenito poslanstvo nadaljevali.

Ko darujemo kri, darujemo del sebe, da bi nekomu pomagali ozdraveti ali celo preživeti, zato o krvodajalstvu govorimo kot o najvišji obliki humanosti. Za spoštovanja in zgleda vredno poslanstvo se Občina Ajdovščina zahvaljuje Jožefu Bučinelu in Damijanu Fabčiču ter jima izroča Spominski priznanji.