Prizadevanja za zaščito čebel

datum: 11.11.2015
kategorija: Novice

Republika Slovenije je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije predlagala OZN, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Tega dne se je rodil Anton Janša (1734 - 1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Slovensko pobudo je že podprla največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia.

Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva s pobudo seznaniti širšo javnost, hkrati pa ozaveščati ljudi o prizadevanju za zaščito čebel in o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo vodstvo zveze obiskalo vsa čebelarska društva v Sloveniji, na dogodke pa bodo povabljeni župani, znane osebnosti in zainteresirana javnost.

Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.

Čebele z opraševanjem vplivajo na celoten ekosistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi. Slednja je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju – sporočajo nam, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje.

V zadnjem obdobju so, predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je, zaradi vse večjih površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije pridelave travinja, vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.