Poslovil se je igralec Aleksander Valič

datum: 26.10.2015
kategorija: Novice

Aleksander Valič na praznovanju 65. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade, 2. maja 2010, v Ajdovščini.

Čeprav je bil Aleksander Valič rojen v Gorici, tam preživel otroštvo, potem pa se preselil v Ljubljano, kjer je preživel večino svojega dolgega življenja, pa si ga malce lastimo tudi Ajdovci. Kot je zapisal v spominih, sta bila oče in mati Vincenc Valič in Marija Kurat rojena v Ajdovščini. Valiči sicer izhajajo iz Skrilj.

Aleksander Valič je oblikoval brez števila vlog v gledališču in filmu. Leta je bil leta 1972 nagrajen z Borštnikovo nagrado za vlogo Geronta v Scapinovih zvijačah, leta 2008 je prejel še Borštnikov prstan za življenjsko delo. Borštnikov prstan krasita dve simbolični maski, tragična in komična. Valiču sta sicer ustrezali obe, je pa komična tista, ki mu je vsaj v očeh občinstva še posebno pristajala. Kritika je Valiču pripisala posebno moč v oblikovanju tragikomičnih in karakternih vlog, gledalcem pa se je zapisal v srce predvsem kot žlahten komedijant, ljudski igralec, ki črpa neposredno iz globin čustvenega doživljanja človeka vsakdanjosti, v njegovih spopadih z malimi dnevnimi tegobami in v kriznih trenutkih velikega, ko pokaže svojo uporno moč, nepričakovano herojstvo. Aleksander Valič se je v naša srca zapisal tudi z vlogami v filmih, ki so jih snemali na Vipavskem, še posebno v filmih Tistega lepega dne in Ne joči, Peter.

Med vojno je bil Valič član frontnega gledališča in je z njim nastopil tudi na proslavi ob izvolitvi prve slovenske vlade 5. maja 1945, ki mu je ostal še posebno v spominu. Takole je zapisal:

»Bila je pomlad leta 1945 in bližal se je konec vojne, ko smo člani frontnega gledališča VII. Korpusa prejeli povelje, naj se z Notranjske premaknemo proti Primorski in nato dalje proti Trstu. Presrečni smo bili, da gremo na Primorsko, in da je ta dežela zopet naša. Moja radost pa je bila še globlja, saj bom po 16 letih videl rojstni kraj svojih staršev in upal sem, da bom videl tudi svoj rojstni kraj – Gorico.

Zgodaj zjutraj 5. maja smo prišli in se ustavili v okrašeni Ajdovščini. Dopoldne smo nastopili na proslavi ob izvolitvi prve slovenske vlade. Vedeli smo, da se dogaja nekaj pomembnega in med ljudmi je bilo čutiti radost in ponos.

Domačini so navdušeno in hvaležno spremljali naš nastop. Mi pa smo se trudili čim jasneje in razločneje izgovarjati slovensko besedo, ker smo vedeli, da so bili Primorci 20 let prikrajšani zanjo. Istega dne zvečer smo štiriinsedemdesetič ponovili ta bogati program, s katerim smo gostovali po vsej Sloveniji.«

Aleksander Valič je spomine na 5. maj 1945 delil tudi na proslavi ob 65. obletnici ustanovitve ajdovske vlade na Policah 2. maja 2010 (na fotografiji zgoraj), na proslavi nanoški bitki (28. aprila 2012) pa je pri 93 – letih na pamet recitiral del programa frontnega gledališča iz leta 1945 (fotografija spodaj) in navdušil zbrano množico na Nanosu.

< nazaj na prejšnjo vsebino