Na plazu v Gorenjah odkrili orožje iz rimskih časov

datum: 01.04.2015
kategorija: Sporočila za javnost

Pred časom se je v zaselku Gorenje v krajevni skupnosti Lokavec porušil nosilni zid in zasul cestišče skozi vas. Zrušenje povezujejo s premikanjem plazu, na katerem ležijo Gorenje. Sanacija podpornega zidu se je že začela.

Ajdovski občinski svet je najprej sprejel sklep o dodelitvi sredstev iz proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč. Občina je za izvajalca med šestimi ponudniki izbrala podjetje Stopar d.o.o. iz Lokavca, ki bo dela opravilo za 52.000 evrov (+ DDV). Iz pogodbe izhaja, da mora izvajalec dela dokončati v mesecu dni.

arheologija Med kopanjem temeljev za nov podporni zid pa so delavci naleteli na zanimive najdbe, ki po prvih ocenah morda izvirajo iz rimske dobe. Lahko bi bile konice puščic in deli ščitov oziroma zaščitnih oklepov vojščakov. Najdba bi lahko povsem spremenila pogled na znamenito bitko pri reki Frugidus 5. in 6. septembra 394 med Evgenijem in Teodozijem, dvema pretendentoma za rimski prestol. Čeprav se je vojna sreča prvega dne nasmihala Evgeniju, pa je v bitko usodno posegla vipavska burja in po pisanju rimskih kronistov odločila vojno v Teodozijevo korist. Sunki burje, ki je nenadoma privršala s pobočja Gore, so obračali puščice in sulice v lastne vrste Evgenijevih vojakov, jim trgale ščite iz rok, nasprotnikom pa podeseterile hitrost puščic in sulic.

Čeprav naj bi se v bitki, ki velja za eno večjih antičnih bitk sploh, na obeh straneh spopadalo več kot 200 tisoč vojakov, pa doslej še niso našli nobenega materialnega dokaza, ki bi nakazoval dejansko prizorišče bitke. Večina zgodovinarjev se sicer nagiba k tezi, da naj bi se Teodozij in Evgenij spopadla na polju pod Vrhpoljem, nekateri pa menijo, da je Teodoziju epski preboj s pomočjo burje uspel z vzpetine Školj nad Ajdovščino, torej vsega lučaj od Gorenj, kjer naj bi na predvečer prelomnega napada tudi molil.

Z zmago Teodozija je krščanstvo postala tudi uradna vera rimskega cesarstva. Poleg tega je imel izhod bitke ob Mrzli reki (Fluvium frigidum - Hubelj, Vipava, obe reki sta mrzli) leta 394 trajne posledice na politični zemljevid in družbeno ureditev Evrope, saj je neposredno vplival na razpad tedaj še enotnega rimskega cesarstva na njegov zahodni in vzhodni del in sicer po ločnici, ki jo je čutiti še danes (npr. v Bosni).