O športu invalidov z Alenom Kobilico, Markom Severjem in Tanjo Princes

datum: 11.03.2014
kategorija: Novice

Grega Nahtigal, Alen Kobilica, Tanja Princes, Marko Sever, Uroš Medvedec. Foto Maj Blatnik

Na prvi sobotni večer v marcu je v Domu krajanov v Ajdovščini potekal zanimiv pogovor o parašportu ter o pomenu športa in rekreacije za invalide. Triatlon klub Ajdovščina je v goste povabil paratriatlonca leta 2013, Alena Kobilico, ter njegovega trenerja Grego Nahtigala. V pogovoru sta sodelovala tudi Marko Sever iz Dobravelj, udeleženec dveh paraolimpijskih iger ter specialna pedagoginja v CIRIUS Vipava, Tanja Princes.

Foto Maj Blatnik Alen Kobilica še danes velja za najuspešnejšega slovenskega manekena. Konec leta 2008 je ostal brez vida, takoj se je usmeril v nove dejavnosti, si poiskal nov cilj. Diplomirani profesor športa se je vrnil na stare, športne poti, z visokim ciljem – nastop na paraolimpiadi. Začel je s plavanjem in smučanjem, zadnje leto dni pa je njegova prva disciplina paratriatlon. Na svetovnem prvenstvu lani jeseni v Londonu je osvojil odlično 4. mesto, za ta dosežek mu je Triatlonska zveza Slovenije podelila naziv paratriatlonec leta. Ta disciplina je na novo uvrščena med paraolimpijske športe, prvič bo na sporedu prav v Riu in Alen je odločen, da bo med tekmovalci.   

Foto Maj Blatnik Tudi Marko Sever, »kolesar« iz Dobravelj, se intenzivno pripravlja na naslednje poletne para-olimpijske igre. Kot otrok je doživel prometno nesrečo, tako-rekoč na domačem dvorišču. S športnimi aktivnostmi si je v začetku zgolj krajšal čas, pravi, da je z vozičkom dirkal okoli hiše. Kmalu pa se je izkazalo, da je spreten, hiter, učljiv, primeren za resno para-športno dejavnost. Začel je z maratonom. Kar dvakrat doslej si je že priboril sodelovanje na olimpijskih igrah – v Sydneju in v Atenah. Boril se je tudi za Peking, kamor se ni uspel kvalificirati. Pred njim je nov cilj, Rio, kjer se namerava pomeriti kot kolesar.

Foto Maj Blatnik Tanja Princes je kot trenerka že večkrat sodelovala na olimpijskih igrah, pravzaprav na igrah specialne olimpijade, namenjene osebam s posebnimi potrebami. V vipavskem centru je pričela delati v času, ko se je specialna olimpijada  v Sloveniji komaj začela razvijati. Šport ima velik učinek na otroke, pravi Tanja. Pomeni jim veselje, druženje, potovanja, ustvarjalnost, pomembni pa so tudi športni uspehi, vse to izredno pozitivno vpliva na celostno terapijo. V dveh desetletjih se je stanje na tem področju precej spremenilo, tudi na Vipavskem smo pred letom in pol gostili državne igre specialne olimpijade in tudi domači športniki so se že z uspehom udeleževali mednarodnih iger ter se vračali z medaljami. Športni duh zelo dobro vpliva tudi na otroke z najtežjimi kombiniranimi motnjami, ki jim je namenjen psihomotoričen program M.A.T.P., z vajami, preko katerih tudi oni razvijajo svoje sposobnosti, predvsem pa s treningi in sistemom tekmovanj na regijskem in državnem nivoju.

Vidim cilj – možnost in priložnost za mlade hendikepirane športnike

Foto Maj Blatnik Alen Kobilica je ustanovil center Vidim cilj, namenjen slepim otrokom, ki se učijo plavanja, v zadnjem času pa tudi že smučanja. Idejo je dobil na začetku svoje paraplavalne kariere, na enem od svetovnih prvenstev, kamor druge države prihajajo z velikim številom slepih plavalcev, saj imajo centre, kjer lahko trenirajo. Alen poudarja, da je za dober uspeh potrebno dobro trenirati. Predvsem pa je, tako kot pri športu nasploh, pomembna vzgoja mladih. Poudari, kako pomemben je tudi socialni moment: »…druženje, strast do stvari, do življenja, ki jim kasneje pride zelo prav, in hkrati tudi pogum … stereotipe je treba razbiti, tudi slepi otroci lahko marsikaj naredijo …« Namen Centra je tudi vliti samozavest hendikepiranim otrokom, jih pripraviti na samostojno življenje.

Center Vidim cilj je od svojega nastanka močno zrasel, danes ga obiskuje preko 50 otrok, ob slepih in slabovidnih tudi otroci s kombiniranimi motnjami, cerebralno paralizo in drugi. »Mogoče pa je to tisti delček, ki ga lahko s svojim znanjem vrnem družbi,« pravi Alen Kobilica. Delovanje centra omogočajo podporniki. Že od samega začetka je to Naložbeno in življenjsko zavarovanje Flegma, letos sta se mu pridružili podjetji MSD/inovativna zdravila in Estetika Fabjan. Center pa ima tudi izjemno podporo MO Ljubljana, oddelka za šport ter mnogih dobrosrčnih posameznikov in podjetij.  

Veliko denarja in dobra organizacija

Foto Maj Blatnik V profesionalnem športu se vrti ogromno denarja, nič drugače ni v profesionalnem parašportu, poleg tega hendikep parašportnikom običajno povzroča dodatno težavo in strošek. Alen za vsak premik iz stanovanja potrebuje pomoč: »Zdaj je veliko teže, ogromno energije porabim samo da pridem do treninga … veliko več volje je potrebno in vztrajnosti.« Navdušen pa je nad sodobno informacijsko tehnologijo, saj mu omogoča vsestransko komuniciranje s svetom, preko maila, fb-ja, tviterja ... Za Alena je neprecenljiva pomoč njegovega dekleta, Sandra skrbi tudi za njegov "stilski izziv". »Če me slučajno srečate v mestu in imam dve različni nogavici, je »kriva« Sandra,« se zasmeje.

Alen Kobilica se tudi po finančni plati zanese predvsem nase, pri tem mu koristi in pomaga medijska prepoznavnost. Tako kot za centrom Vidim cilj, tudi za športno kariero paratriatlonca stoji Flegma, zelo dobro pa sodeluje tudi s Triatlonsko zvezo Slovenije.

Marko trenira kar po naših cestah in upa, da je zastavica nad njegovim vozičkom dovolj vidno opozorilo avtomobilom, ki nemalokrat zdrvijo mimo predrzno blizu. Njegovi uspehi pa so zelo odvisni od kakovosti njegovega vozička, na tekmah se hitro vidi večja finančna podpora, boljši treningi in oprema drugih športnikov. Marko že ima ekipo, ki ga bo celostno pripravljala na Rio, pa svojo spletno stran, fb profil in sponzorja – Tušmobil. Vendar bo na finančnem načrtu potrebno še veliko delati.  

Od lastne iznajdljivosti so v veliki meri odvisni tudi trenerji in organizatorji specialnih olimpijad. Tanja pove, da od pristojne zveze prejmejo en del denarja, za ostalega pa morajo poskrbeti sami, s pomočjo lokalne skupnosti in podpore sponzorjev, pa tudi prostovoljcev, ki pomagajo pri zahtevni organizaciji tekmovanj.

Brezpogojno pomembno pa je sodelovanje – tako v ekipah športnikov, kot tudi med sodelavci v centru. Vsi si morajo prizadevati za skupni cilj, potem je mogoče premagati še tako zahtevne ovire, poudarijo vsi gostje.

Paraolimpijski triatlon  

Trener Grega Nahtigal Alena opiše kot osebnost z visoko motivacijo in jasnim ciljem, zato je z njim lepo sodelovati. Delo s športnikom invalidom je specifično in zahteva celostni pristop, znotraj katerega je organizacija treninga le en del. Z Alenom sta skupaj začela plavalno zgodbo, in skupaj reševala ovire, kot so na primer pretrde proge v bazenu …

Paratriatlon bo v Riu nova paraolimpijska disciplina, kar je še večji izziv za športnika, ki mu panoga ustreza tudi zaradi narave, v kateri se odvija. Paraolimpijski triatlon je sestavljen iz 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka.

Slepi športnik pri paratriatlonu potrebuje spremljevalca. Pravila zahtevajo, da je to ista oseba istega spola, v vseh treh segmentih discipline. Alenova ekipa je tako k sodelovanju povabila dva od najboljših slovenskih triatloncev. Peter Harnold in Jaroslav Kovačič se že intenzivno pripravljata, saj morata biti najmanj tako dobra, kot je Alen. Med plavanjem in tekom sta tekmovalec in njegov spremljevalec povezana z vrvico, pri kolesarskem delu vozita tandem. Spremljevalec lahko tekmovalca usmerja le z glasom. Trener Nahtigal poudari, da spremljevalec tekmovalca dejansko zgolj spremlja in mu ne sme, niti ne more pomagat k boljšemu rezultatu. »Alan se ne more nič šparat,« se zasmeje. Alen poudari, da je zanj najpomembnejša vizualizacija proge: »Zame je vsak korak v neznano in mi pobere ogromno energije, zato je pomembno, da progo pred tekmo lahko prevoziš, pretečeš, preplavaš

Triatlon kot motivacija

Triatlon pa po novem trenirajo tudi otroci v vipavskem CIRIUS-u. Ponudba Triatlon kluba Ajdovščina je bila sprejeta z veseljem. Tanja Princes je poudarila, da sta za otroke velika motivacija predvsem zunanja trenerja Uroš Medvedec in Igor Sever, ki uporabljata drugačne prijeme, imata drugačne izkušnje in tudi drugačen pogled na šport. Otroci so navdušeni in močno motivirani, napredek pa neverjeten. Uroš je poudaril, da so treningi in tehnike prilagojeni sposobnostim otrok, da pri plavanju dajejo poudarek na učenju kravla ter napovedal šolsko tekmovanje v juniju, kamor bodo povabljeni tudi športniki iz CIRIUS-a.

Za konec

V vipavskem CIRIUS-u se stalno nekaj dogaja, občasno ga obišče tudi Marko, ki sodeluje v plesni skupini centra ter nastopa v zelo uspešni predstavi Rdeči čeveljčki.

Alen se še vedno sem in tja postavi pred fotografski objektiv, je tudi poslovnež, soustanovitelj podjetja Pro Organika (www.proorganika.si), ki temelji na ekološko pridelani hrani. Izdelki Pro Organike so odlični tudi za zahtevne športnike, kot so triatlonci, ki potrebujejo ogromno kalorij. Zase pravi, da je »bio-vegan«, predvsem pa stremi k temu, da se prehranjuje z ekološko hrano. Očitno mu dobro dene, saj so njegovi rezultati spodbudni, motivacija pa neverjetno visoka.

Vsem trem gostom zanimivega ekstremnega večera želimo veliko športnih uspehov, paraolimpijcema dobre priprave na Rio, specialni pedagoginji pa uspešno delo z mladimi.

Sh