Dobitniki priznanj ob letošnjem prazniku občine, 5. maju
datum: 07.05.2012
kategorija: Sporočila za javnost
Osrednje dejanje slavnostne seje ob prazniku občine je podelitev občinskih priznanj. V letošnjem letu je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala, Občinski svet Občine Ajdovščina pa potrdil, da petomajsko priznanje prejme David Nabergoj, direktor podjetje Mlinotest, občinska priznanja so prejeli Stanko Čufer, ajdovska skupina gorskih reševalcev ter Tamburaški orkester Danica. Na slovesnosti ob 60. obletnici delovanja pa je bilo Društvu tabornikov Rod Mladi bori podeljeno spominsko priznanje.
V nadaljevanju v celoti objavljamo obrazložitve ob priznanjih.
Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina izroča Davidu Nabergoju, predsedniku uprave družbe Mlinotest d.d., za uspešno vodenje družbe in prispevek k razvoju občine
Podjetje Mlinotest je s svojo bogato 200-letno tradicijo ponos Ajdovskega obrtništva, podjetnosti in industrije, njegovi mlini neumorno meljejo skozi dobre in slabe čase. Zadnjih 16 let je predsednik uprave podjetja David Nabergoj, ki mu je z uspešnim krmarjenjem uspelo obiti najhujše grožnje gospodarske krize, se ogniti težavam ter podjetje pripeljati v stabilno pozicijo, z dobro vizijo za prihodnost.
David Nabergoj, rojen v marcu leta 1962, je osnovno šolo obiskoval v Vipavi, v Ajdovščini pa končal gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija ter septembra 1987 diplomiral. Dve leti kasneje se je zaposlili v podjetju Mlinotest, kot vodja domačega odkupa žit. Nato je opravljal delo vodje izvoza ter si v tem času pridobil Cochranovo štipendijo, ki jo podeljuje ameriško ministrstvo za kmetijstvo in mu je omogočila, da se je seznanil z načinom pridelave žit v osrednjem in severnem delu ZDA.
Leta 1996 je nastopila velika finančna kriza v podjetju Mlinotest. Nadzorni svet podjetja je imenoval novo upravo, na čelo katere je stopil David Nabergoj. Sanacija podjetja je bila zelo zahtevna, vendar tudi hitra, saj je podjetje že v naslednjih dveh letih začelo pridobivati nove posle ter se pospešeno širiti tako doma, kot v tujini.
David Nabergoj je ob vodenju podjetja nosil še nekatere druge pomembne funkcije. Med letoma 2002 in 2007 nas je zastopal v Državnem svetu RS ter bil član Upravnega in Nadzornega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, do leta 2004 je bil član predsedstva Rokometne zveze Slovenije.
Da je Nabergojeva strategija poslovanja podjetja uspešna, se kaže v stalnem večanju števila zaposlenih, širitvi ponudbe različnih izdelkov, širitvi proizvodnje ter večanju dohodka in dobička podjetja.
Družba veliko vlaga v razvoj novih tehnologij, naprav in izdelkov. Znotraj svoje politike razvoja veliko pozornost posveča zagotavljanju kakovosti. Prav to namreč v poplavi podobnih izdelkov podjetju omogoča, da ostaja v vrhu živilsko predelovalne industrije v Sloveniji. Še korak dlje pa je razvoj ekoloških izdelkov v zadnjih nekaj letih, ki so v celoti pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin.
Vodstvo družbe se zaveda svoje odgovornosti do okolja, saj je podjetje v letu 2010 izvedlo investicijo v izgradnjo ekološke kotlovnice ter zemeljski plin nadomestilo z lesno biomaso.
Uspešno poslovanje omogoča, da ostaja podjetje v večinski domači lasti. Družba se je pod vodstvom Davida Nabergoja uspešno ubranila mogočih prevzemov, še več, v svoj koncern ji je uspelo privabiti celo nove družbe. Tako podjetje Mlinotest trenutno šteje preko 500 zaposlenih, v skupini Mlinotest pa število zaposlenih presega 830. Poudariti velja, da se družba trudi vsem svojim zaposlenim zagotavljati prijazno, ustvarjalno in vzpodbudno delovno okolje ter jim ponuditi možnosti za izobraževanje in za osebno rast.
Mlinotest daje "kruh" mnogim Ajdovcem. Je pa tudi še eno zadnjih in zelo redkih podjetij, ki dejansko živi z našimi kraji in podpira tudi družbeno - športno, kulturno in družabno življenje naših ljudi. Mlinotest je sponzor mnogim društvom in posameznikom ob različnih priložnostih. Najbolj poznan je po svoji podpori Ženskemu rokometnemu klubu Ajdovščina, ki finančno podporo hvaležno vrača z vrhunskimi rezultati. Mlinotestova pašta ter drugi odlični izdelki mnogokrat rešujejo zagate organizatorjev športnih in kulturnih srečanj, mlinotestove torte so ozaljšale že mnoge obletnice in jubileje, prav tako pa je podjetje vedno pripravljeno pomagati v težavah in nesrečah - društvom, ustanovam ali pa posameznikom.
"V življenju sem bil vedno, v družinskem in tudi poslovnem okolju, obkrožen s srčnimi, iskrenimi ljudmi. Ni večje moči in ni večje zaveze ter vrednote", je za enega slovenskih medijev pred kratkim izjavil predsednik uprave Mlinotesta, David Nabergoj.
Mlinotest je še edini preživeli predstavnik ajdovskega podjetništva iz samih začetkov in zametkov razvoja gospodarstva v naših krajih. Hkrati pa je edino veliko podjetje, ki v današnjih, kriznih časih, uspešno kljubuje težavam ter ob tem še napreduje. Zasluge za vsestranski in uspešen razvoj gredo vodstvu družbe, predvsem pa predsedujočemu. Uspelo mu je ohraniti in še povečati ugled, uspelo mu je ohraniti in še povečati ponos vseh Ajdovk in Ajdovcev, ajdovski Mlinotest.
David Nabergoj se je finančnemu delu nagrade odpovedal v korist vipavskega CIRIUS-a, direktorica Erna Žgur se mu najlepše zahvaljuje.
Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Stanko Čufer, za vsestransko in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja
Stanko Čufer je učitelj na Osnovni šoli Dobravlje, ki svoje poslanstvo učitelja opravlja z neizmerno predanostjo, vestnostjo in skromnostjo.
Področja, kjer kot učitelj skupaj z učenci dosega lepe rezultate, so različna: od fizike do astronomije, elektronike in raziskovalnih nalog. Pod njegovim mentorstvom so bili učenci dobraveljske šole na tekmovanju mladih tehnikov 15 let med najboljšimi v Sloveniji.
Stanko Čufer je eden tistih učiteljev, ki mlade želi pritegniti k delu, jih spodbuditi k lastni aktivnosti in razmišljanju. Pouka se loteva z inovativnimi pristopi in navdušuje. Mnogi njegovi učenci so se prav zaradi tega odločili za študij fizike ali druge tehnične smeri ter nekateri dosegli tudi doktorske nazive.
Po pouku in ob prostih dnevih pa Stanko svoj čas namenja prostovoljnim dejavnostim - čebelarskemu krožku, modelarstvu in radiogoniometriji ter orientaciji nasploh. Zadnja leta tudi z njegovo pomočjo učenci v okviru orientacijskega krožka posegaj po najvišjih mestih - štirikrat so bili ekipni državni prvaki iz radiogonimetrije. Leta 2011 se je skupina tekmovalcev udeležila svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije v Bolgariji in svetovnega prvenstva iz orientacije v Italiji. Stanko Čufer pa je tudi viceprvak svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije leta 2008 v Južni Koreji.
Ob vsem tem in ob dejstvu, da v naših krajih ni snega, je Stanko Čufer ekipo učencev Osnovne šole Dobravlje v letu 2011 popeljal do prvega mesta v teku na smučeh.
Stanko Čufer je tudi učitelj, ki ima vedno čas, ki prisluhne vsaki mami, ki razume vse težave in ki je vedno pripravljen pomagati.
Poleg vsega naštetega pa je Stanko Čufer tudi aktiven krajan. Dobravlje so v zadnjih letih postale ponovno znane po dobravski šagri sv. Petra v začetku julija, šagra pa je poznana predvsem po dobro obiskanem Dobravskem teku, ki se ga redno udeleži preko sto tekačev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Organizator teka je že devet let Stanko Čufer.
Stanko Čufer sicer ni človek, ki bi želel biti v ospredju, kljub temu pa mu želimo z občinskim priznanjem sporočiti, da so njegova pomembna dela vidna in opažena ter da smo mu hvaležni zanje.
Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Postaja Gorsko reševalne službe Tolmin - skupina Ajdovščina, za požrtvovalnost in pomoč ljudem v nesrečah
Ajdovščina ima svojo lastno skupino gorskih reševalcev, ki je sestavni del temeljne enote Gorske reševalne zveze Republike Slovenije, Reševalne postaje Tolmin, in ki prostovoljno opravlja humanitarne naloge javnega pomena - ščiti, rešuje in pomaga v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
Da človek postane gorski reševalec, mora biti zelo pogumen, nato pa mora prehoditi zelo zahtevno pot. Usposabljanja terajajo veliko časa, volje, fizične pripravljenosti, posebnih, specializiranih in praktičnih znanj ter predanosti. Predvsem pa veliko ljubezni - do gora, do narave in do ljudi. In ogromno poguma - gorski reševakec opravlja delo v zelo nevarnih situacijah ter prevzema odgovornost ob težkih odločitvah - gre namreč za življenja.
Ajdovska skupina gorskih reševalcev šteje šest članov, intervencije pa izvajajo tudi s pomočjo članov Planinskega društva Ajdovščina. Večino reševalnih akcij opravijo na težko dostopnih terenih, obseg njihovega delovanja pa se vse bolj širi. Vedno bolj nepogrešljivi postajajo ob različnih nesrečah v prometu - na cestah in v zraku. Akcije izvajajo doma, pa tudi na širšem območju v regiji, predvsem v hribovitih območjih Kobariškega, Tolminskega in Cerkljansko-Idrijskega.
Veliko časa posvečajo tudi preventivnim aktivnostim. Domača skupina gorskih reševalcev je tako v zadnjih letih postala stalnica vseh večjih in tradicionalnih preventivnih prireditev v Ajdovščini, kjer obiskovalce navdušujejo s svojo atraktivno opremo, drznimi akcijami ter dobrimi praksami in navodili za varno hojo v gore in pravilno ravnanje ob nesrečah. So tudi redni spremljevalci in varuhi na večjih domačih pohodnih prireditvah. Ob tem pa se seveda stalno dodatno izobražujejo in praktično usposabljajo.
Vse to v svojem prostem času, prostovoljno in humanitarno, čeprav gre za neprecenljivo pomembno družbeno odgovorno delo.
Imamo Čaven in Golake ter strmo pobočje Trnovske planote, imamo burjo, neurja, poplave in plazove, pa hitro cesto in atraktivne športe na cestah, v gorah in v zraku. Morebiti je zaradi vse te mešanice divje narave in drzne nravi nekako naravno, da se naša občina danes lahko pohvali in se zahvali svoji lastni, ajdovski skupini izkušenih gorskih reševalcev.
Občinsko priznanje prejme Tamburaški orkester Danica za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja v občini
Korenine tamburaškega orkestra Danica segajo v leto 1897, takrat je bil v Šturjah ustanovljen tamburaški zbor, z narodno buditeljskim namenom "gojiti in pospeševati godbo". Čeprav se je namen od tistih časov spremenil, misel vendarle ostaja - današnja Danica gode za kratek čas, pa zato, da ne pozabimo korenin in predvsem zato, ker je tamburaška glasba vedno všečna, dobrodošla in v naših krajih tradicionalna.
Če so nekdaj, med obema vojnama, tamburaške skupine nastajale po mnogih vipavskih vaseh, dandanašnji Danica združuje krajane različnih vasi okoli Dobravelj, deluje pa v okviru Kulturnega društva Dobravlje. S svojim delovanjem ohranja več kot stoletje dolgo tradicijo tamburaške glasbe v naših krajih. Ponovni začetek se je zgodil po naključju in ob spodbudi Glasbene šole Vinka Vodopivca, na katere kašči so se našle zaprašene in že skoraj pozabljene tamburice. Prenovljene so na novo zabrenkale leta 1985, takrat je bil pod okriljem glasbene šole ustanovljen amaterski orkester tamburašev, katerega prva dirigentka je bila Martina Černe Vodopivec, ki je orkester vodila kar 14 let. Nato je umetniško vodenje orkestra prevzel Franc Leben. Od 1. januarja letošnjega leta pa orkester 16 tamburašev vodi Uroš Trebižan.
Pred nekaj leti je orkester bogato praznoval 110. obletnico od ustanovitve, tedaj je v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobravlje in Glasbeno šolo Vinka Vodopivca izšla zanimiva publikacija o tamburicah in tradiciji tamburaške glasbe pri nas.
Tamburaški orkester Danica letno našteje veliko nastopov. Vsako leto pripravi koncert v domačem kraju, na katerega povabi tudi druge ljubiteljske skupine in kulturna društva. Radi se odzovejo tudi povabilu v druge domače kraje ter redno sodelujejo na srečanjih tamburaških skupin in na različnih prireditvah v občini. Skupina ohranja skorajda že pozabljeno tradicijo in jo prenaša na mladi rod ter s svojimi nastopi in koncerti kakovostno bogati kulturno življenje naših krajev.
Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina je ob svoji 60. obletnici delovanja prejelo spominsko priznanje
Društvo tabornikov Rod Mladi bori v letošnjem letu praznuje 60 let delovanja. Bistveni namen taborništva je vzgoja otrok in mladostnikov v samostojne in odgovorne državljane v taborniškem duhu, ajdovski taborniki temu načelu zvesto sledijo že 6 desetletij.
Taborništvo se je v Ajdovščino razširilo zelo hitro, že leto dni po ustanovitvi Združenja slovenskih tabornikov, in je precej povezano z ustanovitvijo ajdovske gimnazije.
Prve šotore so si ajdovski taborniki sešili iz jadrovine. Za uniforme so jim takrat služile hlače in majice podobne barve, taborniške nožiče in sekirice pa so si prekovali iz italijanskih vojaških cepinov in bajonetov. Iz dveh sandolinov, izdelanih v domači mizarski delavnici, je na morju nastal »katamaran«, iz avtomobilskih zračnic pa prve potapljaške maske.
V tistih časih so bili taborniki nosilci družabnega življenja v naših krajih. Skrbeli so za svoj teritorij in organizirali gorsko stražo. Imeli so svoje rokometno moštvo, ki je bilo sploh prvo na Primorskem, in lutkovno skupino. Prvi tabori, ki so jih po letu 1954 redno organizirali, v prvih letih na naši obali, so bili za mnoge ajdovske družine edine prave počitnice.
Pomanjkanje prave opreme je nadomestilo nešteto ustvarjalnih in radoživih improvizacij. Kljub temu, ali pa delno tudi zaradi tega, so bili ajdovski taborniki v svojem delovanju vedno uspešni. V zadnjih letih so svoje napore vlagali tudi v posodobitev prostorov taborniškega doma na Kovku ter svoje dejavnosti preselili v nove prostore v Mladinskem centru v Ajdovščini. Društvo danes združuje več kot 120 aktivnih članov: otrok, vodnikov in ostalega vodstva ter je prav v letošnji sezoni, ko praznujejo okroglo obletnico, zabeležilo rekordni vpis najmlajših članov.
Taborništvo v Ajdovščini za mnogo otrok in mladostnikov predstavlja zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa, pridobljene humane vrednote pa jih bodo pospremile na poti v odraslost.
Zato Občina Ajdovščina Društvu tabornikov Rod Mladi bori čestita ob okrogli obletnici ter jim ob tej priložnosti izroča spominsko priznanje.
Čestitamo vsem dobitnikom priznanj!
Povezane vsebine:
Slavnostni nagovor župana ob občinskem prazniku
Ajdovski taborniki s prisrčno prireditvijo in z mogočnim kresom obeležili okrogel jubilej
David Nabergoj, rojen v marcu leta 1962, je osnovno šolo obiskoval v Vipavi, v Ajdovščini pa končal gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija ter septembra 1987 diplomiral. Dve leti kasneje se je zaposlili v podjetju Mlinotest, kot vodja domačega odkupa žit. Nato je opravljal delo vodje izvoza ter si v tem času pridobil Cochranovo štipendijo, ki jo podeljuje ameriško ministrstvo za kmetijstvo in mu je omogočila, da se je seznanil z načinom pridelave žit v osrednjem in severnem delu ZDA.
Leta 1996 je nastopila velika finančna kriza v podjetju Mlinotest. Nadzorni svet podjetja je imenoval novo upravo, na čelo katere je stopil David Nabergoj. Sanacija podjetja je bila zelo zahtevna, vendar tudi hitra, saj je podjetje že v naslednjih dveh letih začelo pridobivati nove posle ter se pospešeno širiti tako doma, kot v tujini.
David Nabergoj je ob vodenju podjetja nosil še nekatere druge pomembne funkcije. Med letoma 2002 in 2007 nas je zastopal v Državnem svetu RS ter bil član Upravnega in Nadzornega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, do leta 2004 je bil član predsedstva Rokometne zveze Slovenije.
Da je Nabergojeva strategija poslovanja podjetja uspešna, se kaže v stalnem večanju števila zaposlenih, širitvi ponudbe različnih izdelkov, širitvi proizvodnje ter večanju dohodka in dobička podjetja.
Družba veliko vlaga v razvoj novih tehnologij, naprav in izdelkov. Znotraj svoje politike razvoja veliko pozornost posveča zagotavljanju kakovosti. Prav to namreč v poplavi podobnih izdelkov podjetju omogoča, da ostaja v vrhu živilsko predelovalne industrije v Sloveniji. Še korak dlje pa je razvoj ekoloških izdelkov v zadnjih nekaj letih, ki so v celoti pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin.
Vodstvo družbe se zaveda svoje odgovornosti do okolja, saj je podjetje v letu 2010 izvedlo investicijo v izgradnjo ekološke kotlovnice ter zemeljski plin nadomestilo z lesno biomaso.
Uspešno poslovanje omogoča, da ostaja podjetje v večinski domači lasti. Družba se je pod vodstvom Davida Nabergoja uspešno ubranila mogočih prevzemov, še več, v svoj koncern ji je uspelo privabiti celo nove družbe. Tako podjetje Mlinotest trenutno šteje preko 500 zaposlenih, v skupini Mlinotest pa število zaposlenih presega 830. Poudariti velja, da se družba trudi vsem svojim zaposlenim zagotavljati prijazno, ustvarjalno in vzpodbudno delovno okolje ter jim ponuditi možnosti za izobraževanje in za osebno rast.
Mlinotest daje "kruh" mnogim Ajdovcem. Je pa tudi še eno zadnjih in zelo redkih podjetij, ki dejansko živi z našimi kraji in podpira tudi družbeno - športno, kulturno in družabno življenje naših ljudi. Mlinotest je sponzor mnogim društvom in posameznikom ob različnih priložnostih. Najbolj poznan je po svoji podpori Ženskemu rokometnemu klubu Ajdovščina, ki finančno podporo hvaležno vrača z vrhunskimi rezultati. Mlinotestova pašta ter drugi odlični izdelki mnogokrat rešujejo zagate organizatorjev športnih in kulturnih srečanj, mlinotestove torte so ozaljšale že mnoge obletnice in jubileje, prav tako pa je podjetje vedno pripravljeno pomagati v težavah in nesrečah - društvom, ustanovam ali pa posameznikom.
"V življenju sem bil vedno, v družinskem in tudi poslovnem okolju, obkrožen s srčnimi, iskrenimi ljudmi. Ni večje moči in ni večje zaveze ter vrednote", je za enega slovenskih medijev pred kratkim izjavil predsednik uprave Mlinotesta, David Nabergoj.
Mlinotest je še edini preživeli predstavnik ajdovskega podjetništva iz samih začetkov in zametkov razvoja gospodarstva v naših krajih. Hkrati pa je edino veliko podjetje, ki v današnjih, kriznih časih, uspešno kljubuje težavam ter ob tem še napreduje. Zasluge za vsestranski in uspešen razvoj gredo vodstvu družbe, predvsem pa predsedujočemu. Uspelo mu je ohraniti in še povečati ugled, uspelo mu je ohraniti in še povečati ponos vseh Ajdovk in Ajdovcev, ajdovski Mlinotest.
Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Stanko Čufer, za vsestransko in predano delo na področju vzgoje in izobraževanja
Področja, kjer kot učitelj skupaj z učenci dosega lepe rezultate, so različna: od fizike do astronomije, elektronike in raziskovalnih nalog. Pod njegovim mentorstvom so bili učenci dobraveljske šole na tekmovanju mladih tehnikov 15 let med najboljšimi v Sloveniji.
Stanko Čufer je eden tistih učiteljev, ki mlade želi pritegniti k delu, jih spodbuditi k lastni aktivnosti in razmišljanju. Pouka se loteva z inovativnimi pristopi in navdušuje. Mnogi njegovi učenci so se prav zaradi tega odločili za študij fizike ali druge tehnične smeri ter nekateri dosegli tudi doktorske nazive.
Po pouku in ob prostih dnevih pa Stanko svoj čas namenja prostovoljnim dejavnostim - čebelarskemu krožku, modelarstvu in radiogoniometriji ter orientaciji nasploh. Zadnja leta tudi z njegovo pomočjo učenci v okviru orientacijskega krožka posegaj po najvišjih mestih - štirikrat so bili ekipni državni prvaki iz radiogonimetrije. Leta 2011 se je skupina tekmovalcev udeležila svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije v Bolgariji in svetovnega prvenstva iz orientacije v Italiji. Stanko Čufer pa je tudi viceprvak svetovnega prvenstva iz radiogoniometrije leta 2008 v Južni Koreji.
Ob vsem tem in ob dejstvu, da v naših krajih ni snega, je Stanko Čufer ekipo učencev Osnovne šole Dobravlje v letu 2011 popeljal do prvega mesta v teku na smučeh.
Stanko Čufer je tudi učitelj, ki ima vedno čas, ki prisluhne vsaki mami, ki razume vse težave in ki je vedno pripravljen pomagati.
Poleg vsega naštetega pa je Stanko Čufer tudi aktiven krajan. Dobravlje so v zadnjih letih postale ponovno znane po dobravski šagri sv. Petra v začetku julija, šagra pa je poznana predvsem po dobro obiskanem Dobravskem teku, ki se ga redno udeleži preko sto tekačev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Organizator teka je že devet let Stanko Čufer.
Stanko Čufer sicer ni človek, ki bi želel biti v ospredju, kljub temu pa mu želimo z občinskim priznanjem sporočiti, da so njegova pomembna dela vidna in opažena ter da smo mu hvaležni zanje.
Občinsko priznanje Občine Ajdovščina prejme Postaja Gorsko reševalne službe Tolmin - skupina Ajdovščina, za požrtvovalnost in pomoč ljudem v nesrečah
Da človek postane gorski reševalec, mora biti zelo pogumen, nato pa mora prehoditi zelo zahtevno pot. Usposabljanja terajajo veliko časa, volje, fizične pripravljenosti, posebnih, specializiranih in praktičnih znanj ter predanosti. Predvsem pa veliko ljubezni - do gora, do narave in do ljudi. In ogromno poguma - gorski reševakec opravlja delo v zelo nevarnih situacijah ter prevzema odgovornost ob težkih odločitvah - gre namreč za življenja.
Ajdovska skupina gorskih reševalcev šteje šest članov, intervencije pa izvajajo tudi s pomočjo članov Planinskega društva Ajdovščina. Večino reševalnih akcij opravijo na težko dostopnih terenih, obseg njihovega delovanja pa se vse bolj širi. Vedno bolj nepogrešljivi postajajo ob različnih nesrečah v prometu - na cestah in v zraku. Akcije izvajajo doma, pa tudi na širšem območju v regiji, predvsem v hribovitih območjih Kobariškega, Tolminskega in Cerkljansko-Idrijskega.
Veliko časa posvečajo tudi preventivnim aktivnostim. Domača skupina gorskih reševalcev je tako v zadnjih letih postala stalnica vseh večjih in tradicionalnih preventivnih prireditev v Ajdovščini, kjer obiskovalce navdušujejo s svojo atraktivno opremo, drznimi akcijami ter dobrimi praksami in navodili za varno hojo v gore in pravilno ravnanje ob nesrečah. So tudi redni spremljevalci in varuhi na večjih domačih pohodnih prireditvah. Ob tem pa se seveda stalno dodatno izobražujejo in praktično usposabljajo.
Vse to v svojem prostem času, prostovoljno in humanitarno, čeprav gre za neprecenljivo pomembno družbeno odgovorno delo.
Imamo Čaven in Golake ter strmo pobočje Trnovske planote, imamo burjo, neurja, poplave in plazove, pa hitro cesto in atraktivne športe na cestah, v gorah in v zraku. Morebiti je zaradi vse te mešanice divje narave in drzne nravi nekako naravno, da se naša občina danes lahko pohvali in se zahvali svoji lastni, ajdovski skupini izkušenih gorskih reševalcev.
Občinsko priznanje prejme Tamburaški orkester Danica za dolgoletno bogatitev kulturnega življenja v občini
Če so nekdaj, med obema vojnama, tamburaške skupine nastajale po mnogih vipavskih vaseh, dandanašnji Danica združuje krajane različnih vasi okoli Dobravelj, deluje pa v okviru Kulturnega društva Dobravlje. S svojim delovanjem ohranja več kot stoletje dolgo tradicijo tamburaške glasbe v naših krajih. Ponovni začetek se je zgodil po naključju in ob spodbudi Glasbene šole Vinka Vodopivca, na katere kašči so se našle zaprašene in že skoraj pozabljene tamburice. Prenovljene so na novo zabrenkale leta 1985, takrat je bil pod okriljem glasbene šole ustanovljen amaterski orkester tamburašev, katerega prva dirigentka je bila Martina Černe Vodopivec, ki je orkester vodila kar 14 let. Nato je umetniško vodenje orkestra prevzel Franc Leben. Od 1. januarja letošnjega leta pa orkester 16 tamburašev vodi Uroš Trebižan.
Pred nekaj leti je orkester bogato praznoval 110. obletnico od ustanovitve, tedaj je v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobravlje in Glasbeno šolo Vinka Vodopivca izšla zanimiva publikacija o tamburicah in tradiciji tamburaške glasbe pri nas.
Tamburaški orkester Danica letno našteje veliko nastopov. Vsako leto pripravi koncert v domačem kraju, na katerega povabi tudi druge ljubiteljske skupine in kulturna društva. Radi se odzovejo tudi povabilu v druge domače kraje ter redno sodelujejo na srečanjih tamburaških skupin in na različnih prireditvah v občini. Skupina ohranja skorajda že pozabljeno tradicijo in jo prenaša na mladi rod ter s svojimi nastopi in koncerti kakovostno bogati kulturno življenje naših krajev.
Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina je ob svoji 60. obletnici delovanja prejelo spominsko priznanje
Taborništvo se je v Ajdovščino razširilo zelo hitro, že leto dni po ustanovitvi Združenja slovenskih tabornikov, in je precej povezano z ustanovitvijo ajdovske gimnazije.
Prve šotore so si ajdovski taborniki sešili iz jadrovine. Za uniforme so jim takrat služile hlače in majice podobne barve, taborniške nožiče in sekirice pa so si prekovali iz italijanskih vojaških cepinov in bajonetov. Iz dveh sandolinov, izdelanih v domači mizarski delavnici, je na morju nastal »katamaran«, iz avtomobilskih zračnic pa prve potapljaške maske.
V tistih časih so bili taborniki nosilci družabnega življenja v naših krajih. Skrbeli so za svoj teritorij in organizirali gorsko stražo. Imeli so svoje rokometno moštvo, ki je bilo sploh prvo na Primorskem, in lutkovno skupino. Prvi tabori, ki so jih po letu 1954 redno organizirali, v prvih letih na naši obali, so bili za mnoge ajdovske družine edine prave počitnice.
Pomanjkanje prave opreme je nadomestilo nešteto ustvarjalnih in radoživih improvizacij. Kljub temu, ali pa delno tudi zaradi tega, so bili ajdovski taborniki v svojem delovanju vedno uspešni. V zadnjih letih so svoje napore vlagali tudi v posodobitev prostorov taborniškega doma na Kovku ter svoje dejavnosti preselili v nove prostore v Mladinskem centru v Ajdovščini. Društvo danes združuje več kot 120 aktivnih članov: otrok, vodnikov in ostalega vodstva ter je prav v letošnji sezoni, ko praznujejo okroglo obletnico, zabeležilo rekordni vpis najmlajših članov.
Taborništvo v Ajdovščini za mnogo otrok in mladostnikov predstavlja zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa, pridobljene humane vrednote pa jih bodo pospremile na poti v odraslost.
Zato Občina Ajdovščina Društvu tabornikov Rod Mladi bori čestita ob okrogli obletnici ter jim ob tej priložnosti izroča spominsko priznanje.
Čestitamo vsem dobitnikom priznanj!
Povezane vsebine:
Slavnostni nagovor župana ob občinskem prazniku
Ajdovski taborniki s prisrčno prireditvijo in z mogočnim kresom obeležili okrogel jubilej
Koledar dogodkov
Vabimo
- Ponedeljek 15.april 2024Festival Klementina
- Sobota 20.april 2024Krajevni praznik na Predmeji
- 21.april 2024Kino Ajdovščina: NOETOVA BARKA animirana družinska pustolovščina
- 21.april 2024Kino Ajdovščina: BACK TO BLACK, biografska drama
- 21.april 2024Šalam pohod 2024
- Ponedeljek 22.april 2024Svetovni dan Zemlje: predstavitev Naravoslovne učne poti Ob Hublju
Razstave
- pon 1.april 2024 - pon 20.maj 2024Razstava ANJE KRANJC »ODPRTO BIVAJOČE« v Klubu Štala
- sob 6.april 2024 - sob 27.april 2024Ana Vidmar: Pridobljeno s prevodom
- pon 8.april 2024 - pet 26.april 2024Fotografska razstava Med drevesi
- pet 19.april 2024 - pet 10.maj 2024Likovna razstava Klare Bratina
