Župani in poslanci Vlado RS pozivajo k hitremu odzivu in reševanju Primorja

datum: 23.02.2012
kategorija: Sporočila za javnost

Na pobudo predsednika sveta severnoprimorske regije Bojana Severja, župana Občine Idrija, so se včeraj v prostorih Občine Ajdovščina sestali župani severne Primorske ter poslanci severne in južne Primorske. Osrednji namen delovnega sestanka je bil seznanitev s problematiko družbe Primorje d.d., potekom sanacije tega gradbenega podjetja ter možnostmi njegove rešitve. Sklepna misel sestanka je bila, da tako župani kot poslanci razumejo globino težav, v katerih se je Primorje znašlo, novemu upravnemu odboru Primorja, ki je vodenje podjetja prevzelo v oktobru 2011, zaupajo in verjamejo v njegovo prizadevanje za rešitev podjetja, hkrati pa na vlado apelirajo, da se zaveda posledic, ki bi jih »smrt« Primorja imela ne le za regijo, pač pa za celotno državo. Župani in poslanci želijo s skupnim nastopom vlado javno pozvati, da se aktivno vključi v reševanje edinega še obstoječega velikega gradbenega podjetja v Sloveniji.

Župani za Primorje, februar 2012 Na včerajšnjem delovnem sestanku županov severnoprimorske regije, ki so se jim pridružili poslanci južne in severne Primorske, je upravni odbor Primorja predstavil problematiko podjetja in trenutno stanje v finančni sanaciji. Predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak je uvodoma pojasnila potek priprave sanacijskega programa od 14.10.2011, ko je vodenje Primorja prevzel nov upravni odbor, pa vse do danes. Po začetni analizi stanja podjetja je vodstvo veliko naporov vložilo v pripravo predloga Sanacijskega programa skupine Primorje. Prvi predlog dokumenta je vodstvo Primorja bankam upnicam posredovalo 6.12.2011 (kasneje pa še 4 dopolnitve in dodatno pojasnilo, zadnje z datumom 26.1.2012). Med scenariji ni prisilne poravnave, saj ta, kot je pojasnila Novakova, pri gradbenem podjetju ne pride v poštev, ker zaradi zakonitosti poslovanja v gradbeništvu povzroči negativne učinke, ki vodijo v stečaj. Prehoda med delujočim in nedelujočim podjetjem v primeru prisilne poravnave gradbenega podjetja ni, zato bi se ta v vsakem primeru zaključila s stečajem. Poleg prostovoljne poravnave je vodstvo Primorja natančno preučilo tudi scenarij stečaja. Izkazalo se je, da kapital, ki ga Primorje ima, v primeru stečaja nebi zadostoval za poplačilo vseh upnikov. Ena od tragičnih posledic stečaja Primorja za regijo in državo pa je tudi velika porast brezposelnosti; ta bi se po posameznih občinah povečala tudi za 5-6%. Med vsemi občinami bi najbolj prizadela Ajdovščino, Vipavo, Novo Gorico ter Renče-Vogrsko.

Župani za Primorje, februar 2012 Predsednica upravnega odbora Marjana Novak je nadalje poudarila, da je vodstvo Primorja nedvomno pričakovalo boljši odziv in večje razumevanje nebančnih upnikov pri doseganju dogovorov o konverziji terjatev v kapital. Tudi nebančni upniki bi se morali zavedati pomena svojega prispevka k sanaciji Primorja, saj bo njihov položaj v primeru stečaja Primorja bistveno slabši. V Primorju so presenečeni, da niti veliki nebančni upniki, med katerimi sta tudi Zavarovalnica Triglav in Petrol, in so v preteklosti dobro živeli na račun Primorja, do sedaj še niso pokazali dovolj posluha za sodelovanje pri reševanju dolgoletnega poslovnega partnerja. Tudi zaradi nezadostnega odziva nebančnih upnikov so banke upnice kot enega od pogojev za finančno vpletenost v reševanje Primorja postavile vstop države v proces sanacije. Novakova je še poudarila, da so banke izrazile pozitivno mnenje glede pomoči pri finančnem prestrukturiranju Primorja - vendar izrecno pod pogojem, da upniki prispevajo zahtevan del t.j. 18 mio EUR. Banke upnice so načeloma za reševanje Primorja pripravljene nameniti za 55 mio EUR finančnih ukrepov (v obliki bančnih garancij, konverzije terjatev v kapital, obratnega kapitala, itd.). To je tudi zgornja meja izpostavljenosti, ki jo v okviru zakonskih okvirov banke lahko dosežejo. »To ni malo denarja in zagotovo izraz velikega zaupanja bank v upravičenost in možnost uspeha sanacije. A to še ni dovolj«, je dejala Marjana Novak. Eden od pogojev sodelovanja bank je hitra vključitev države v reševanje Primorja. Ocenjen finančni vložek države, da se Primorje ohrani, je med 10 in 18 mio EUR. »Znesek se zdi visok, vendar bi se po naših ocenah, glede na direkten učinek v primerjavi s stroški za nadomestila brezposelnim, državi povrnil v dveh letih. Za državo ta vložek pomeni bistveno manjše finančno breme kot bi ga prinesel stečaj podjetja skupaj z direktnimi in indirektnimi stroški

Župani za Primorje, februar 2012 Kot so v razpravi poudarili župani ter poslanci, se mora vlada zavedati, da je Primorje možno in smiselno reševati. Stečaj Primorja pomeni uničenje celotnega slovenskega gradbeništva, saj na pogorišču Primorja ne bi moglo nastati novo gradbeno podjetje za velike posle. Reference, ki jih gradbeno podjetje kot je Primorje ima, so namreč neprenosljive na novo nastalo gradbeno podjetje ali na obstoječe hčerinske družbe. »Trenutno Primorje še razpolaga z vsem ustreznim strokovnim kadrom, a če bo ta agonija trajala predolgo, je jasno, da bo ostala le še prazna lupina«, je na vprašanje županov in poslancev o tem, ali je veliko usposobljenih zaposlenih že zapustilo podjetje, odgovorila Novakova.

Primorje resda ni edino podjetje s finančnimi težavami v Sloveniji, je pa zagotovo trenutno največje in stanje v njem najbolj akutno. Ob pogoju, da vlada načelno potrdi pripravljenost za sanacijo Primorja, so banke takoj pripravljene in sposobne formalno urediti tudi stanje lastništva v podjetju.

Čas za reševanje Primorja se izteka. Če do 18. marca ne bo prišlo do konkretnih oz. končnih odločitev države in bank, da sodelujejo pri sanaciji edinega še živečega domačega gradbenega podjetja, bo vodstvo podjetja primorano vložiti predlog za stečaj. »Vlada naj zato resno premisli o smotrnosti reševanja Primorja in kar najhitreje poda ustrezen signal«, so s skupnim apelom sestanek zaključili župani in poslanci.

Pripravila Ivana Bratož, Primorje