Plazove povzroča voda, ki nima kam odteči

datum: 23.11.2010
kategorija: Sporočila za javnost

V teh dneh mineva natanko 10 let od zadnjega večjega zdrsa plazu Slano blato nad Lokavcem. Ob obletnici je sinoči v prostorih Občine Ajdovščina potekala tiskovna konferenca, na kateri so bili prisotni župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, poveljnik Civilne zaščite Občine Ajdovščina Igor Benko, prof. dr. Bojan Majes, Ervin Vivoda iz Ministrstva za okolje in še nekateri drugi pomembni akterji zadnje desetletnice plazu.

Po uvodnem nagovoru župana in kratki predstavitvi aktualnega stanja na plazu Igorja Benka, poveljnika ajdovske Civilne zaščite, je sledila zanimiva predstavitev aktivnosti na plazu in plazu samega od tistega izredno deževnega novembra 2000 do danes.
Plaz Slano blato nad Lokavcem je drugi največji plaz glede na količino premikajočih se zemeljskih mas pri nas, takoj za Logom pod Mangartom. Dolžina plazu je 1300 m in se razteza na višinskem območju od 630 do 280 m.n.v., debelina plazine je med 10 in 25 m, prostornina 1.000.000 m3, ob tem, da je 260.000 m3 že odpeljanih na deponijo.
Razlog za zdrs pred 10 leti je bilo obilno deževje - takrat je v enemu mesecu padlo kar 600 litrov dežja na m2. Prof. dr. Majes je predstavil tudi potek delne sanacije plazu in načrte za dokončanje le-te. Poudaril je, da je dejstvo, da so dosedanja dela zdržala zadnje večje padavine – v letošnjem septembru je namreč zapadlo kar 400 litrov dežja na m2 – pomemben podatek. Hkrati pa je večkrat poudaril, da bi bile težave veliko manjše, če bi država pravilno pristopila k sistemu vzdrževanja vodotokov. Plazove namreč povzročajo predvsem zamašeni vodotoki, oziroma voda, ki ne more odteči – dokaz je plaz Stogovce.

Načrt sanacije plazu Slano blato so pohvalile vse najpomembnejše svetovne znanstvene ustanove. V nadaljevanju ukrepi predvidevajo izgradnjo gradbiščne ceste do vrha plazu Slano blato, izgradnjo treh vodnjakov na odlomnem robu plazu, po vsem telesu plazu pa bo urejena globoka drenaža. Ob vsem tem pa je nujno podaljšati trajanje interventnega zakona o velikih plazovih, kar je podlaga za nadaljnje financiranje sanacije.
Podsekretar Ministrstva za okolje Ervin Vivoda je na tiskovni konferenci razložil potek financiranja sanacije plazu. Doslej je bilo za opravljena dela porabljenih okoli 10 milijonov evrov, do konca pa bo potrebnih še vsaj 6 milijonov. Povedal je še, da bo o podaljšanju zakona – po predlogu naj bi veljal do leta 2017 – v kratkem razpravljala vlada ter da ne pričakuje težav. Po obstoječem zakonu bi za sanacijo vseh velikih plazov v Sloveniji morali porabiti 38 milijonov evrov, porabljenih pa je bilo le 18 milijonov. Razlogi so predvsem v ostalih naravnih nesrečah, ki so se dogajale v zadnjem desetletju in črpale sanacijska sredstva iz tega vira.
Plaz Slano blato se na odlomnem robu premika in širi. Za sedaj ti premiki nisi nevarni, plaz pa je tudi ves čas pod kontrolo.

< nazaj na prejšnjo vsebino