Obvestila

Podnebne spremembe: (Pre)topla jesen po rekordno vročem poletju

datum: 03.11.2024
kategorija: Namakanje

Odklon povprečne temperature zraka poleti 2024 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020; vir: Arso, meteo.si

V teh dneh bi po stari navadi ženske iz omar privlekle svoje najboljše 'pelc mantlne', pa smo še vedno v kratkih rokavih. Tako tople jeseni že dolgo ni bilo, no, tudi poletje 2024 je postavilo toplotni rekord zadnjih 30 let. Naravno je, da se podnebje spreminja, to je ena do njegovih značilnosti. Vseeno pa so spremembe v zadnjem stoletju izredno hitre, česar niti z zelo drastičnimi omejitvami ne moremo več zaustaviti. Višjim temperaturam in ekstremnim vremenskim dogodkom se bomo morali prilagoditi. Še posebej v kmetijstvu – brez namakanja ne bo pridelka.

Letošnje meteorološko poletje je bilo na državni ravni izjemno toplo, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno – najtoplejše od leta 1950 naprej! Rekorde smo beležili predvsem na račun izredno toplih noči in juter. Vremenska postaja v Biljah je v letošnjem poletju zabeležila rekordnih 20 tropskih noči (ko temperatura ne pade pod 20°C). Nadpovprečno topli so bili vsi trije meseci letošnjega poletja. To je bilo že deseto poletje po vrsti s pozitivnim temperaturnim odklonom (v zadnjih 15 letih je imelo le poletje 2014 negativni temperaturni odklon). Pred letom 2000 so bila poletja s pozitivnim temperaturnim odklonom redkost. Hkrati pa je bila tudi višina padavin na državni ravni pod dolgoletnim povprečjem (junija je sicer padlo nekaj več dežja, vendar pa sta bila ostala meseca nadpovprečno suha). Letošnje leto se tako uvršča v tretjino najbolj suhih let od leta 1950 naprej. Imeli smo tudi več sonca. V zadnjih 16 letih je večina poletij bolj sončnih od prejšnjih.

Podnebne spremembe so dejstvo, ni jih več mogoče blažiti niti zaustaviti. Zato se jim moramo prilagoditi. Torej predvideti škodljive učinke teh sprememb in ustrezno ukrepati, da bi preprečili ali zmanjšali škodo ali izkoristili priložnosti, ki se lahko pojavijo. Bistvenega pomena je prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu, ki nas oskrbuje s prehrano. Kmetijstvo je v Vipavski dolini nadvse pomembna in tradicionalna gospodarska panoga, ki jo v zadnjih letih vse bolj pogosto tarejo suše, zmrzali in druge naravne katastrofe. Kot poudarjajo domači in tuji strokovnjaki, je še v skrajnem pravem času krenilo na pravo pot – preživelo bo edino z namakanjem, oziroma – namakalni sistem je lahko tudi velika priložnost ne zgolj za ohranjanje, pač pa za še boljši razvoj kmetijstva v dolini, ki je nekdaj veljala za vrt Slovenije.