V aprilu so župan Občine Ajdovščina ter predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina in Kmetijske zadruge Vipava podpisali izjavo o sodelovanju pri izgradnji namakalnega sistema v Vipavski dolini ter se tako zavezali k skrbi za dolgoročno podporo kmetijstvu in krepitvi medsebojnega sodelovanja med ustanovami. Vodilo pri vzpostavljanju namakalnega sistema v občini Ajdovščina je ohraniti in omogočiti nadaljnji razvoj kmetijstva. Po mnenju župana Občine Ajdovščina je ključen doprinos v kmetijstvu pri povečanju pridelave na posameznih lokacijah, poleg tega pridobimo pri pridelavi vseh kultur, sistem pa prinaša tudi zaščito pred zmrzaljo z oroševanjem.

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina: »Podnebne spremembe nas silijo, da se nanje aktivno odzivamo. Namakalni sistem je eden izmed ukrepov, s katerim se prilagajamo na to, kar se je že zgodilo. V Vipavski dolini je kmetijstvo izjemno pomembna panoga. Je pa kmetijstvo deležno različnih težav: dolgotrajne suše, odnašanje zemlje, pozebe in tako naprej. Sedaj rešujemo dve od teh težav, s katerimi se kmetje na našem območju soočajo: probleme dolgotrajne suše in probleme z zmrzaljo.« Župan je pojasnil tudi, kako obsežen je projekt vzpostavljanja namakalnega sistema: »Gre za zelo zahteven projekt, ki že danes, v pripravljalni fazi, terja vrsto aktivnosti. To je eden največjih projektov, v katere bo Občina Ajdovščina zagrizla v prihodnjih letih, tudi z investicijskega vidika. Vrednost je ocenjena na nekje 30 milijonov evrov. Je pa tudi organizacijsko in tehnično zahteven projekt. Danes smo v fazi, ko zbiramo soglasja vseh lastnic in lastnikov kmetijskih zemljišč, s čimer se zavežejo, da bodo namakalni sistem potem na svojih površinah tudi dejansko uvedli. Na našem območju je približno 2.400 lastnikov, ki jih je treba nagovoriti. Vodimo pogovore z resornim ministrstvom za kmetijstvo, ogledujemo si tudi že potenciale za pridobitev virov financiranja. Tu so seveda tudi osnovne aktivnosti – projektiranje in priprava projektne dokumentacije.

Zelo sem vesel, da so odzivi na terenu zelo pozitivni – kmetje se odločajo za uvedbo namakalnega sistema in podpisujejo pogodbe z občino. Verjamem, da s takim odzivom lahko dosežemo 67 % pokritost z namakalnim sistemom.«

Kako bo s stroški za kmeta, prav tako pojasnjuje župan: »Strošek za kmeta bo po informativnih predračunih sestavljen iz fiksnega (med 35 in 65 EUR na hektar na leto) in variabilnega dela (12 centov na kubični meter vode). Trudimo se, da bi stroške kmetom čim bolj znižali. Zato je celoten sistem projektiran racionalno in iščemo rešitve, s katerimi bodo določeni stroški odpadli. Električno energijo, ki jo bomo potrebovali za delovanje sistema, želimo v celoti pridobiti samooskrbno iz sončne elektrarne.«

Zakaj namakalni sistem ravno v Vipavski dolini in kaj prinaša?

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: »V Sloveniji imamo zelo malo obdelovalnih površin in moramo s tistimi delati zelo racionalno in dobro. Danes, če hočemo, da ima kmet zagotovljen vir preživetja, da ima produkt, da mu nekaj zraste, potrebuje vse podsisteme – in eden od teh je namakanje. To ni nova zadeva, to je stvar, ki je stara že več 1.000 let. Če kmetije v Vipavski dolini želijo imeti stabilen pridelek, se morajo čim bolje vključiti v namakalni sistem. Namakalni sistem ni ključen samo za rast, ampak tudi pri preprečevanju pozebe.«

Radovan Štor, član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: »Za razvoj kmetijstva potrebujemo vodo iz namakalnega sistema. Podpiram postavitev namakalnega sistema za dodano vrednost zemljišču in tudi vsem pridelovalcem, ki bodo lahko pridelovali čim več kultur ter skrbeli za neodvisnost od hrane. Kmetom bi sporočil, da naj čim prej pristopijo k podpisu pogodb, tako da bomo po 40 letih čakanja le dobili namakalni sistem.«

Kako ocenjujejo vzpostavljanje namakalnega sistema strokovnjaki za kmetijstvo v regiji?

Branimir Radikon, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica: »Dejstvo je, da kmetijstvo povsod, še posebej pa na Primorskem, potrebuje namakalne sisteme. Ne samo zaradi podnebnih sprememb, ampak tudi zato, ker je bilo namakanje vedno potrebno zaradi pridelave. Če pogledamo v Franciji, Italiji, so taki sistem urejeni že 50 let in so predpogoj, da se pridelava sploh odvija. To je nujno vzpostaviti, če želimo imeti kakovostne in vsakoletne pridelke. Vsi kmetijci moramo podpirati namakalni sistem, saj je eden izmed pogojev pridelave. Apeliramo na vse: dajmo združiti moči, da se vzpostavi namakalni sistem. Tako bomo zagotovili pogoje za uspešno kmetovanje tudi v bodoče.« 

Rajko Črv, svetovalec na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica: »V osemdesetih, ko smo delali melioracije v tem območju, smo načrtovali namakanje, ker je Primorska najbolj sušna pokrajina v Sloveniji. Pridelava hrane je vsaj za 30 % vsako leto nižja, ker nam suše povzročajo škode – in so namakalni sistemi zelo nujni, bolj kot drugje v Sloveniji. Sem eden izmed prvih pobudnikov na tem področju – že v osemdesetih smo predlagali akumulacije na tem delu Vipavske doline, kar se žal ni izšlo zaradi novih zahtev naravovarstva. Zato je rešitev Vogršček edina možnost. Rešitev, ki se sedaj predstavlja v zvezi s sončno elektrarno, je zelo pozitivna in vsekakor podpiram ta sistem. Ves razviti svet namaka in prej kot bomo tudi mi imeli možnost namakanja, prej bo kmetijstvo zaživelo, prej bo ustvarjalo dodano vrednost – bogatejše bodo kmetije in izbor kultur bo bistveno večji kot je sedaj. Vsi kmetje in tudi lastniki zemljišč se morate čim prej odločiti, saj bo s tem zemlja pridobila na vrednosti, sploh pa na proizvodnem potencialu, kar je izredno pomembno.«

Aleš Kosovel, Kmetijska zadruga Vipava: »Kmetijstvo v Vipavski dolini mora biti konkurenčno ostalim, zato je uporaba namakalnega sistema ključna. Vzpostavitev namakalnega sistema podpiram predvsem zaradi konkurenčnosti in kakovosti rastlin. Gradnja namakalnega sistema je ključna za prihodnost, zato podprimo ta projekt.«

  Namakalni sistem bo v upravljanje prevzela komunala služba, ki že ima izkušnje z upravljanjem velikih sistemov.

Luka Jejčič, direktor Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina: »Občini se zahvaljujemo za zaupanje, da nam bo v prihodnosti predala v upravljanje namakalni sistem. Mislimo, da smo kot upravljalec primerni, ker že upravljamo z veliki vodovodnimi sistemi v dveh občinah – Vipava in Ajdovščina. Predvidena so črpališča in distribucija vode za namakanje – z obojimi imamo izkušnje. Mogoče bo novo to, da se bo večina črpališč napajala s sončno energijo.« Do sedaj je so bili v uporabi tudi kmetijski vodovodni priključki. Ob vzpostavljanju celovitega namakalnega sistema je zato na mestu vprašanje, kako bo s tem v prihodnje. Direktor Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina je o tem povedal: »Do sedaj so te priključke uporabljali večinoma majhni uporabniki, ker pitna voda ni namenjena namakanju. Sedaj se pogovarjamo o velikem namakalnem sistemu za velike namakalne površine.«