Ustje

Male Žablje

Le skok iz mestnega vrveža, ob vznožju Vipavskih gričev, na sotočju rek Vipave in Hublja, leži krajevna skupnost Ustje. Verjetno je ime dobila prav po ustju obeh rek, ali pa morebiti po farnem zavetniku, sv. Justu, saj naj bi se nekoč imenovala Justje. V zgodovino Ustja se je zapisala tragedija iz 2. svetovne vojne, ko je bila vas v celoti požgana.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI USTJE  2022 - 2026

Predsednik: Simon Štrancar

Člani: Kazimir Furlan, Katja Črnigoj, David Vovk, Adrijana Čermelj, Jurko Bačar, Silvester Pipan, Bogdana Bačer. 

Naslov: Ustje 18, 5270 Ajdovščina (poštne pošiljke za KS Ustje naslovite na Ustje 36 a)

E-naslov: ustje@ks-ajdovscina.si

Telefon: 041 205 250

Spletna stran: http://ks-ustje.ajdovscina.si

TRR 01201-6450782107, MŠ 5027802, DŠ 23798904 (KS ni davčna zavezanka)

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI USTJE 

Število prebivalcev: skupaj KS 455, Ustje - 356, Dolenje - 99 (vir: CRP julij 2019) 

Krajevno skupnost Ustje sestavljata dve vasi ob sotočju rek Vipave in Hublja. Na levem bregu reke Vipave leži vas Dolenje, z zaselkom Bačarji, na desnem bregu pa se po jugovzhodnem pobočju hriba, ki na svojem vrhu s cerkvijo sv. Janeza doseže nadmorsko višino 147 m, vzpenja vas Ustje ter njeni zaselki Brith, Furtunovše, Tnalo, Gabrijeli, Vas, Bizjaki in Uhanje, ki deloma ležijo na levem bregu Vipave.

Vaščani služijo svoj kruh s poljedelstvom, vinogradništvom in vinarstvom, živinorejo, obrtništvom in seveda v podjetjih ter uradih bližnje Ajdovščine.

Severovzhodno pobočje pred znano vipavsko burjo varuje borov gozd, ki je bil zasajen v času Avstroogrske monarhije. Na zahodni in jugozahodni strani se pobočja skozi vinograde počasi izravnajo. Okolica Ustja je polna zanimivih nahajališč fosilov. Na tem območju je znani domači zbiralec fosilov Stanislav Bačar odkril dva primerka, ki sta bila najdena prvič na svetu in sta poimenovana po kraju najdbe: Nummulites ustjensis – imenovan po Ustju in Nummulites vipavensis – imenovan po Vipavski dolini.

POGLED V PRETEKLOST:
Vas Ustje je svoje ime najverjetneje dobila po bližnjem ustju Hublja in Vipave. Druga, nič manj verjetna razlaga, pa pripisuje ime vasi farnemu zavetniku sv. Justu, kateremu je bila leta 1766 posvečena župnijska cerkev, saj naj bi bilo prvotno ime vasi Justje. Prisotnost tega, v Sloveniji "redkega" svetnika, kaže na zgodovinsko povezanost vasi s Trstom, kjer sv. Just pravzaprav "domuje". V tržaških srednjeveških virih se to krajevno ime pojavi leta 1401 ob smrti nekega Hermacora (Mohor) de Ustia.
Najstarejši ohranjeni spomenik vasi je cerkev sv. Janeza na vrhu hriba. Na portalu vhodnih vrat je v kamnu izpisana letnica 1618. Lega in arhitektura cerkve ter obzidje kažejo, da je najverjetneje na tem mestu v času turških vpadov stal tabor. Baročna cerkev sv. Justa stoji na lepo urejenem vaškem trgu. Dograjena je bila leta 1766. Obdana je z obzidjem, znotraj katerega je pokopališče. Notranjost cerkve in oprema sta baročni. Pred cerkvijo stoji stara lipa – naravni spomenik.

Najbolj črn dan v zgodovini vasi Ustje je 8. avgust 1942. Takrat so italijanski vojaki alpske divizije Giulia vas do tal požgali in ustrelili osem talcev. Ajdovski zdravnik in pisatelj dr. Danilo Lokar je svoje videnje tragičnega dogodka opisal v noveli "Sodni dan na vasi" ter za zbirko novel z istim naslovom prejel Prešernovo nagrado. Na tragičen dogodek spominja spomenik pod vasjo, krajani pa 8. avgusta obeležujejo svoj krajevni praznik.

Na levem bregu rokava reke Vipave je kompleks Novakov mlin v Dolenjah, zgrajen postopoma, od 19. do 20. stoletja. Obrtna delavnica predstavlja redek primer mlina in žage v enem, skoraj v celoti so objekti zidani iz avtohtonega kamna nepravilnih oblik. Kamnoseško so obdelani le nekateri detajli, ki danes predstavljajo zanimive utrinke nekdanje kamnoseške umetnosti. Mlin pa ima tudi značilne atribute vipavskega stavbnega tipa, kot so majhni napušči, leseni ganki, obdani z leseno mrežnato ograjo.

Iz Dolenj mimo Novakovega mlina preko Vipave pelje tudi imeniten kamniti most iz Napoleonovih časov.

Na jasi sredi pobočja nad Dolenjami je cerkvica sv. Marjete, podružnica sv. Kancijana na Planini. Po prenovi za cerkev skrbijo Dolenjci. 

Poleg krajevnega praznika v avgustu je zelo odmevna prireditev na Ustjah tradicionalni Pohod po Vertovčevih poteh. Pri mogočnem hrastu pod Ustjami, ki je naravni spomenik, je namreč izhodišče dobro označene poti.  

V vasi deluje več združenj: Cerkveni pevski zbor, Balinarski klub, Mladinsko kulturno-umetniško-rekreativno društvo Numulit.us. Pod vasjo pa ima svoj poligon tudi zelo aktivno Športno kinološko društvo Ajdovščina.

Pripadnost kraju kažejo domačini tudi s številnim prostovoljnim delom, ki je med drugim pripomoglo tudi k temu, da je na obronku vesi nastalo novo nogometno igrišče na Grbavici. Veliko lastnega dela pa tudi finančnih sredstev so krajani vložili v izgradnjo objekta sredi vasi, kjer ima krajevna skupnost svoje prostore, v objektu pa je urejena tudi avtobusna čakalnica. Objekt, ki bo služil za različne namene, tudi za potrebe pogrebov na bližnjem pokopališču, so slovesno svojemu namenu predali na krajevnem prazniku v letu 2012.

Že nekaj let pred tem, v letu 2007, pa je bila prenovljena tudi mrliška vežica ter razširjeno pokopališče. V Dolenjah pa so se krajani razveselili prenovljene in razširjene ceste proti Planini.

Share