Velike Žablje
Tik ob reki Vipavi se nahaja s sadovnjaki, polji in vinogradi obkrožena slikovita vas Velike Žablje. Posebnost Velikih Žabelj je strnjenost celotnega kraja, naslonjenega na pobočje Vipavskih gričev, k čemur je verjetno pripomogla poplavna reka.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE ŽABLJE 2022-2026
Predsednik: Iztok Furlan
Člani: Anja Jamšek Furlan, Dejan Škvarč, David Troha, Meta Čuk, Igor Di Lenardo, Klemen Troha.
Naslov: Velike Žablje 88a, 5263 Dobravlje (poštne pošiljke za KS Velike Žablje naslovite na Velike Žablje 35 a)
E-naslov: velikezablje@ks-ajdovscina.si
Telefon: 040 620 908
TRR 01201-6450782204, MŠ 5028477, DŠ 91286336 (KS ni davčna zavezanka)
OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE ŽABLJE
Število prebivalcev: 351 (vir: CRP julij 2019).
Velike Žablje so tipično strnjeno vipavsko naselje, ki ga sestavljajo predeli (»konci«) Brith, Makovče, Port, Štokolivo ter Vas. Kraj je začel nastajati na pobočju, dandanes pa so hiše posejane vse do reke Vipave v dolini. Velike Žablje z vseh strani obdajajo vinogradi, polja in sadovnjaki.
Naselje leži na prelomnici – na stiku dveh oblikovno različnih delov zemeljske površine. Tla so po večini sestavljena iz temnejših apnencev, vrinjenih med flišne kamnine, ki sodijo v čas paleocena. Zato kamnine, predvsem tiste ob reki Vipavi, skrivajo množico fosilnih ostankov preteklih življenj. Reka Vipava je skozi čas spreminjala tok ter ob deževju še danes rada prestopi bregove. Morda je tudi to eden od razlogov za strnjenost naselja, ki je svojevrstna posebnost naših krajev.
Pogled v preteklost:
Prvo omembo Velike Žablje beležijo davnega leta 1200, ko je bila določena posest Goriških grofov v Žabljah in v Vipavskem Križu. Naselje je grajeno kot celota, tvorijo ga stavbe mediteranskega značaja, ki so se oblikovale v 16. in 17. stoletju. Klasično ljudsko stavbarstvo je dopolnjeno s poznogotskimi in baročnimi elementi oblikovanja. Korčne strehe in napušče različnih dolžin krasijo rezljani »špirovci« in slikane »planete«. Vhodne fasade so razgibane z lesenimi »ganki« in tipičnimi majhnimi okni, okrašenimi s kamnitimi okvirji. Vhod na domačijo pogosto tvorijo »prtoni«, skozi katere ponekod pridemo na slikovita dvorišča – »borjače«. Posamezne domačije se med seboj stikajo ali celo zraščajo. Ozke uličice – »gase« prekinjajo obokani podhodi – »kolone«.
Velike Žablje danes:
Območje Velikih Žabelj je znano po vinogradih ter plodnih poljih ob reki Vipavi, kjer kmetje tudi danes pridelujejo sadje in zelenjavo. Skozi Velike Žablje poteka Vipavska vinska cesta, ki vabi v hrame označenih ponudnikov. Vabijo pa tudi mnoge poti, primerne za sprehode ali daljše pohodne ture, ki so lahko pravi raj tudi za kolesarje: ob levem bregu Vipave vas urejena pot mimo ribnika Krnica pripelje na območje Brij, urejena makadamska pot ob južnem bregu Vipave vas mimo Klemšetovega mlina pripelje do Ustij, nad vasjo pa se vije ovinkasta cesta, po kateri se lahko povzpnete do Vrtovč, od tam pa na Ostri vrh, Planino, Gaberje, Šmarje…. Prav ta pot je bila nekdaj prva in edina povezava Trnovskega gozda s Tržaškim pristaniščem.
Krajani se družijo na športnem igrišču ob dvorani, ki je bila v letu 2007 obnovljena in preurejena. Tu imajo prostor krajevna skupnost, domača društva in mladi, v dvorani pa se odvijajo vsakovrstne prireditve. Ob športnem igrišču pa so pred nekaj leti svoj kotiček z igrali dobili tudi najmlajši.
Krajevna skupnost lepo skrbi tudi za ostale nujne potrebe v kraju. Dokončani so projekti izgradnje nove čistilne naprave, urejene so poti in ceste, vas ima svojo javno razsvetljavo.
Obiskovalce pa na znamenitosti in posebnosti Žabelj ter možnosti rekreacije opozarja informativna tabla na lepo urejenem trgu sredi vasi.
Zanimivosti:
Dvorec Velike Žablje
V zgornjem delu vasi stoji zgodnjebaročni dvorec Velike Žablje, velika stavba s stolpičem in polkrožnim kamnitim portalom. Stavba na zunaj ni nič posebnega, v notranjščini pa se razkrijejo danes propadajoča vhodna avla, tlakovana s kamnitimi ploščami, baročna portala, ki peljeta na razkošno dvoramno stopnišče in veliko dvorišče, ki ga obkrožajo arkade z imenitno kamnoseško obdelanimi stebri. Gre za značilno baročno urejeno os grajskega dvorišča, ki je v našem prostoru prava redkost. Stavbo so leta 1669 pozidali grofje Lanthieriji, pred drugo svetovno vojno pa jo je podedovala rodbina Persoglia. Po drugi svetovni vojni je v dvorcu delovala zelo aktivna dramska skupina. Igrali so v dvorani na vrhu dvorca ali pa na grajskem dvorišču. Skupino so vodili ljubiteljski gledališčniki in vaške učiteljice, kljub temu so z velikim uspehom uprizarjali zahtevne predstave. Skupina je delovala do sredine 60-ih let 20. stoletja. V ostankih nekdanjega dvorca živi danes več družin.
Cerkev sv. Florjana
Cerkev stoji sredi vasi v kamniti ogradi, ki je na vzhodni strani predrta s pilastrskim vhodom, le-ta je datiran z letnico 1875. Usmerjena je proti severu. Objekt je krit s korci, zvonik pa ima pločevinast zaključek čebulaste oblike. Nivo glavne fasade je nižji od ceste, do nje se spušča stopnišče. Glavni pravokoten kamnit portal ima v prekladi letnico 1770.
Notranjost je poslikal slikar Delneri leta 1889, restavrirana pa je bila leta 1940. V notranjščini se odlikujejo trije obloženi marmorni oltarji, med katerimi je glavni oltar izredno kakovostno delo. Oltarna slika prikazuje sv. Florjana, ki gasi ogenj nad mostičkom čez potok Vrnivec, ki mu domačini pravijo »Kozjepršk«. Pri »tamalem« mostu na križišču med Malimi Žabljami, Velikimi Žabljami in Dobravljami so se nekdaj srečevali mladi iz vseh treh vasi in se »ženili«. Oltarna slika je namreč postavljena prav v smeri tega mostu. V sredini cerkvene ladje, v tlaku, se nahaja nagrobna plošča z napisom in letnico 1716.
Kapelice in znamenja:
Velike Žablje so polne kapelic, ki so nastajale v različnih časih in za različne namene ter so posvečene različnim svetnikom. Izdelane so v različnih arhitekturnih stilih, nekatere med njimi so prav posebno zanimive ali pa mojstrska dela znanih obrtnikov. Najvišja kapelica stoji vrh vasi, v Stari gori in služi tudi kot kažipot. Od tod je prelep razgled na Vipavsko dolino.