Črniče-Ravne

Krajevna skupnost Črniče-Ravne je najbolj zahodna krajevna skupnost na območju Občine Ajdovščina, na planoti pod Čavnom in Velikim robom, tik ob meji s sosednjo občino Nova Gorica ter hkrati sredi Vipavske doline. Ležij na podoru plazu, ki se je usul s Čavna in zasul flišno dno doline.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNIČE-RAVNE 2022 - 2026

Predsednica: Suzana Vidmar Kovšca

Člani: Tomaž Koron, Marko Česnik, Barbara Štravs, Silva Cigoj, Klemen Ušaj, Branko Mikuž.

Naslov: Črniče 27c, 5262 Črniče (poštne pošiljke za KS Črniče-Ravne naslovite na Ravne 14)

E-naslov: crniceravne@ks-ajdovscina.si

Telefon: 041 585 860

TRR SI56 0120 1645 0780 652, MŠ 5030749000, DŠ 99782669 (KS ni davčna zavezanka)

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNIČE-RAVNE

Število prebivalcev: skupaj KS 563, Črniče - 417, Ravne - 146 (vir: CRP julij 2019).

Črniče so najbolj zahodni kraj na območju občine Ajdovščina, na planoti pod Čavnom in Velikim robom meji na sosednjo občino Nova Gorica, hkrati pa je kraj sredi Vipavske doline. Leži na podoru plazu, ki se je usul s Čavna in zasul flišno dno doline – to naj bi se zgodilo pred približno 40 000 leti, o čemer pričajo analize ostankov borovega lesa, izkopanega iz gline na trasi avtoceste. Flišno ravnino režejo potoki Ravenšček, Vogršček (ki polni akumulacijsko jezero) ter Podstrel. Slikovita je soteska Konjščak.

Črniče-Ravne so ena večjih krajevnih skupnosti po površini v občini Ajdovščina. Delijo se na naselji Črniče in Ravne, le-te pa na gručaste zaselke Ušaji, Ipavci, Slejki in Tabor. Zaradi svoje geografske lege so bile od nekdaj pomembno središče tega dela doline. Že sredi 19. stoletja je bila tu poštna postaja, kjer so menjavali konje. Leta 1867 je v Črničah zaživela čitalnica, leta 1898 je bila tu ustanovljena Hranilnica in posojilnica.

Danes so Črniče živahen kraj, s podružnično šolo Osnovne šole Dobravlje. V letu 2012 je dobila prizidek, ki služi tako potrebam šole, kot tudi krajevne skupnosti. Prebivalci Črnič se večinoma vozijo na delo v bližnje večje kraje, v prostem času pa se ubadajo tudi s kmetijstvom. Kraj je zelo poznan po nekaterih pridelkih, kot so črniške češnje, ravenski maron, črniški redič, pa tudi vinska trga, kraj pa so močno zaznamovali tudi črni bori.

ZNAMENITOSTI:

TABOR – utrdba z obzidjem na griču nad Črničami je bila zgrajena leta 1413, za obrambo pred Turki. Tabor je postavljen na pomembni strateški točki, območje je kot opazovalna in signalna točka znano že iz časa Rimljanov.

CERKEV SV. VIDA – zgrajena je bila leta 1758. Prvotno sta bili v Črničah dve cerkvi, sv. Marko v Brithu in druga na griču Sv. Vida, kjer je danes pokopališče. S prestavitvijo cerkve na današnje mesto se je vzpostavilo tudi novo središče vasi. V vaški cerkvi si obiskovalci ogledajo črniški farni arhiv, ki je zelo bogat in odlično ohranjen; med drugim hrani tudi glagoljšaki zapis iz leta 1583.

CERKVEV SV. JANEZA IN PAVLA – posebej zanimiva je bila prvotna lokacija cerkve, ta naj bi bila zgrajena že v zgodnjem srednjem veku – ob stari poti (domnevni trasi Rimske ceste) po pobočju Čavna. Podružnična cerkev sv. Janeza in Pavla je danes imenitna zaradi »zlatega« oltarja iz leta 1687, dragocena pa sta tudi lesen gotski kip Janeza Evangelista s konca 15. stol. ter manjša stenska slikarija.

VOJAŠKO POKOPALIŠČE IZ 1. SVET. VOJNE - tu je pokopanih preko 450 vojakov, pretežno pripadnikov Karlovškega pešpolka, večinoma padlih na fronti, ki je divjala 15 km zahodno od Črnič; v času vojne je bilo v okolic Črnič veliko vojaških objektov, med drugim tudi bolnišnica in vodna ter električna postaja; pokopališče, za katerega zelo lepo skrbijo domačini, je skozi čas doživelo tri večje prenove.

< nazaj na prejšnjo vsebino