Planina

Krajevna skupnost Planina se s svojimi mnogimi zaselki razteza vrh Vipavskih gričev, ki dajejo imenitne pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PLANINA 2022 - 2026

Predsednik: Igor Kobal

Člani: Jana Trbižan, Damjan Štokelj, Elena Božič, Simon Štokelj, Tina Marc, Erik Curk.

Naslov: Planina 58, 5270 Ajdovščina (poštne pošiljke za KS Planina naslovite na Planina 113)

E-naslov: planina@ks-ajdovscina.si

Telefon: 041 552 940

Spletna stran: www.vas-planina.si

TRR 01201-6450781428, MŠ 5027896, DŠ 99288486 (KS ni davčna zavezanka)

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI PLANINA

Št. prebivalcev: KS skupaj 604, Planina - 511, Tevče 93 (vir CRP julij 2019).

Kjer grebeni Planine, Ostrega vrha in Trejšuvnika vzamejo burji prvo moč, preden se čez Kras zopet zapodi proti morju, se razprostira Planina. Planina se razteza po pobočju v smeri jugovzhod, severozahod v dolžini 5 kilometrov. Vas sestavlja 7 zaselkov: Uštini, Štrancarji, Marci, Dolenja in Gorenja vas, Britih in Koboli, medtem ko so Tevče samostojno naselje.

Na Planini je doma vinogradništvo in sadjarstvo. Stare zgodbe govorijo, da so prvo trto v Vinah, južno pod cerkvico sv. Pavla, zasadili Rimljani in od tod se so se vinogradi razširili po vsej Vipavski dolini. Na osončenih pobočjih v okolici Planine odlično uspeva avtohtona vinska sorta pinela. Planinski sadjarji pa imajo največje nasade marelic, pa tudi veliko češnjevih sadovnjakov, tu odlično uspeva tudi drugo sadje: kaki, kostanji, slive, breskve, …

Veliko zaslug za uspeh in odličnost vinogradništva, sadjarstva in kmetijstva nasploh na Planini in tudi na Slovenskem ima duhovnik Matija Vertovec. Eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja se je rodil v bližnjih Jakulinih (KS Šmarje), služboval je tudi na Planini, kjer je postavil temelje prvi vaški šoli. Kmete je učil »umnega kmetovanja«, pisal je o vinogradništvu, kletarstvu, uporabni kemiji, zgodovini, …

Lepo obnovljene prostore nekdanje vaške šole danes koristi krajevna skupnost za svoja srečevanja, tu pa se odvijajo tudi mnoge dobro obiskane prireditve. Na pročelju stare šole je spominska plošča, posvečena Matiji Vertovcu, skozi Planino pa poteka tudi tradicionalni Pohod po Vertovčevih poteh.

Planota vrh Vipavskih gričev ima kraški značaj, območje Planine je znano po obilici podzemnih globeli, votlin, ki se jih je zaradi posebnih zvokov, povzročenih od vetra, prijelo ime »zgoneče jame«. Po njih voda pronica in se v podzemlju izgublja. Ponovno pride na dan v treh izvirkih na pobočju pod Planino (Okno, Strojenica, Vrenak), kamor so gospodinje nekdaj nosile prat perilo.

Krajevna skupnost ima kar troje cerkva. Na pobočju med Planino in Dolenjami, na nadmorski višini 197 metrov, stoji leta 2011 obnovljena cerkvica Sv. Marjete. V njeni okolici je Stane Bačar, znan zbiralec fosilov, našel nekaj lepih in posebnih primerkov.
V središču vasi stoji cerkev sv. Kancijana, ki hrani oljne slike, med katerimi še posebej izstopa Wolfova slika Sv. Antona Padovanskega iz leta 1796. Je primer še ohranjene tipične primorske baročne arhitekture iz 17. stoletja.

Na najbolj jugovzhodnem delu Planine stoji na n.m. 386 metrov, na razglednem vrhu, cerkvica Sv. Pavla. Od tod seže čudovit razgled po vsej Vipavski dolini, pa tudi na Kras na drugi strani. Na tem območju so arheologi zabeležili eno najpomembnejših arheoloških najdišč, tu naj bi v času znamenite bitke pri Mrzli reki svoj tabor imeli tudi Rimljani. Legenda pa še pravi, da naj bi Rimljani prav tu zasadili prvo vinsko trto, ki se je nato razširila po vsej dolini.

Planina danes:

Življenje v vasi je jako živahno, k temu pripomore kar nekaj aktivnih društev, med katerimi velja na kulturnem in promocijskem področju izpostaviti Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina, na športnem področju pa zelo visoko kotira Balinarsko društvo Petrič Planina.
Gospodinje poskrbijo »za dušo«. Vsako leto pripravijo odmeven projekt, za katerega pobrskajo po starih babičinih skrinjah ter poskrbijo za ohranjanje lokalne dediščine in običajev. Dramska skupina pa ob predstavitvi pripravi tudi avtorsko gledališko predstavo.

Domači športniki, balinarji, pa se iz tekmovanj, tudi v najvišjem rangu, vračajo z odličnimi uspehi. S pomočjo pokroviteljev in Občine Ajdovščina jim je uspelo na Planini zgraditi eno lepših balinarskih dvoran v Sloveniji!

Planina pa je v letu 2010 dobila tudi svoje športno igrišče, tu se ob večerih srečujejo domačini, s kotičkom z otroškimi igrali pa je poskrbljeno tudi za najmlajše.

Stalne prireditve:

Druženje s pinelo – velikonočni ponedeljek

Pohod po Vertovčevih poteh – prva nedelja po martinovi nedelji

Predstavitev projekta Društva gospodinj in dramske skupine s Planine – konec novembra

Odprti hrami na Planini – december

< nazaj na prejšnjo vsebino