Ajdovščina

Ajdovščina je s svojimi 7.072 prebivalci (vir: SiStat 2024) največje naselje v Vipavski dolini. Mesto, ki se ponaša z izredno bogato in razgibano zgodovino, je danes upravno, kulturno in gospodarsko središče zgornje Vipavske doline.

SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI AJDOVŠČINA 2022-2026

Predsednica: Marta Koruza

Člani: Miran Gregorc, Peter Batič, Petra Žgavc, Bernard Bratina, Selma Bizjak, Boris Šapla, Bojana Curk, Bojan Kodelja, Marjan Velikonja, Danijela Velikonja, Matija Repič.

Naslov: KS Ajdovščina, Prešernova ulica 26, 5270 Ajdovščina

Uradne ure: sreda od 8.30 -12.00

E-naslov: ajdovscina@ks-ajdovscina.si

Telefon v pisarni KS: 05 36 59 146,

Mobilna telefonska številka predsednice: 031 323 186

TRR SI56 0120 1645 0780 070, MŠ 5026610000, DŠ 37952226 (KS ni davčna zavezanka)

OPIS KRAJEVNE SKUPNOSTI AJDOVŠČINA

Foto: Primož Brecelj Središče mesta in prostor srečevanja vseh občanov je Lavričev trg znotraj območja Kastre, ki je bilo temeljito prenovljeno leta 2020. Prenova je sledila zgodbam iz bogate preteklosti območja, od obdobja Rimljanov in nato vojaške trdnjave Kastra, skozi srednjeveško grajsko podobo, do cvetočega obrtno-industrijskega razvoja in naprej - do danes. Na levem bregu Hublja, po katerem je nekdaj tekla meja med Goriško in Kranjsko, se raztezajo Šturje, prav tako zanimivo staro jedro, polno svojevrstnih značilnosti, z osrednjim Cankarjevim trgom. Na drugi strani regionalne ceste, ki teče po sredini našega mesta, pa sta novejši poslovno stanovanjski središči – C2 in C3. Omeniti velja še dvoje starih in tradicionalnih središč – Putrihe na zahodnem delu mesta ter Trnje, ki delijo staro Ajdovščino in Šturje.

Mesto obdaja več obmestnih naselij. Proti severu se ob strugi Hublja, mimo starih fužinskih peči in drugih ostankov tehnične dediščine našega mesta, vse do izvira hudournika, raztezajo Fužine. Še pred njimi so Pale, nekdaj eno prvih obrtnih središč v dolini, ki se danes razvijajo v športno, rekreacijsko in turistično središče. Pod Školjem se na zahodu širi Gradišče. Na vzhodnem robu mesta rastejo Grivče, pod njimi Slejkoti, še niže, ob regionalni cesti pa najdete stanovanjsko sosesko Ribnik.

Na južnem robu, ob mestni obvoznici in hitri cesti skozi Vipavsko dolino, so svoje mesto našle obrtne in industrijske cone ter nakupovalna središča.

Današnje mesto Ajdovščina je nastalo na temeljih nekdanje rimske Castre. Zaradi posrečene kombinacije prvih rimskih zgradb in kasnejših srednjeveških gradbenih posegov ponuja danes Ajdovščina obiskovalcem nešteto zanimivosti. Posebno atraktivna je vzhodna mestna veduta z restavriranim delom obzidja, s stolpom in v obzidje vključenimi arkadami. V pritličju stavbe tržnice in na malem trgu pred njo pa si obiskovalec lahko ogleda stare rimske terme. Ostaline iz ajdovskega rimskega obdobja so shranjene v Muzeju Ajdovščina, kjer jim družbo dela še razstava fosilov iz zasebne zbirke Staneta Bačarja. Da so v Ajdovščini od nekdaj pridni in delovni ljudje, pričajo mnogi ostanki bogate tehnične dediščine ob Hublju, katerih vrhunec so obnovljeni fužinski plavži na Fužinah, pod cerkvico sv. Antona Padovanskega.

Ajdovščina je rojstni kraj velikih pomembnih slovenskih umetnikov; poleg Vena Pilona sta se tu rodila še pisatelj Danilo Lokar in slikar Anton Cebej, ki je poznan kot avtor ene najstarejših in najbolj znanih upodobitev križevega pota v Sloveniji. Ponosni smo na utemeljitelja slovenske lutkovne umetnosti, Milana Klemenčiča, ki je na svojem domu v Šturjah decembra 1910 uprizoril prvo slovensko lutkovno predstavo. V Grivčah nad mestom Ajdovščina se je rodil domoljub Filip Terčelj, slovenski duhovnik, pesnik in publicist. V Šturjah stoji Terčeljev spomenik, izdelal ga je priznani kipar Mirsad Begić.

Ajdovščina pa je bila nekaj dni celo prestolnica Slovenije, pomemben zgodovinski dogodek se je zgodil 5. maja 1945, ko je bila v takratni Bratinovi dvorani v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska narodna vlada. Na ta dan in v spomin na ta dogodek Občina Ajdovščina obeležuje svoj občinski praznik. Na mestu Bratinove dvorane je v 70-ih letih po načrtih arhitekta Svetozarja Križaja zrasla Dvorana prve slovenske vlade, ki se je skupaj s Pilonovo galerijo in Letnim kopališčem Ajdovščina pomembna Križajeva arhitekturna dediščina našega mesta. Dvorana je danes središče kulturnega dogajanja v občini.

Poleg arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti ponuja danes Ajdovščina možnost za številne športno rekreativne dejavnosti: športno letališče, športna dvorana, mestni nogometni stadion, športni park Pale, letno kopališče in zimski bazen v okviru Športnega centra Ajdovščina, kolesarske in sprehajalne poti, med katerimi je še posebno priljubljena naravoslovna učna pot Ob Hublju, ki nas pripelje vse do izvira reke Hubelj. Izvir je svojevrstna posebnost, saj voda, ki se zbira globoko v notranjosti Gore, privre na dan iz številnih skalnih lukenj kraškega podzemlja. Veličastnost teh izbruhov je največja ob obilnem deževju in takrat je na mostu pri izviru Hublja vedno veliko občudovalcev, ki to veličastnost z užitkom občudujejo.

V Palah, kjer je bilo pred dobrim stoletjem prvo industrijsko središče, je v letu 2010 zrasel Mladinski center in hostel Hiša mladih Ajdovščina, okoli katerega je nastal Športni park Pale Ajdovščina, z igrišči za košarko, tenis, skate parkom, otroškimi igrali, zunanjimi fitnes napravami ... V bližini ima Kolesarski klub Črn trn urejeno in dobro obiskano progo za štirikros.

Življenje v krajevni skupnosti teče živahno, k čemur pripomorejo mnoga društva, ki imajo prostor za svoje delovanje v Domu krajanov. Hkrati pa se tu odvija tudi mnogo drugih družabnih, kulturnih in drugih dogodkov.

Svet krajevne skupnosti lepo skrbi tudi za infrastrukturno opremljenost svojih krajev, ki so vsi opremljeni z javno razsvetljavo, imajo urejene ceste in pločnike, pa avtobusne postaje in druge, za življenje krajanov pomembne zadeve.

< nazaj na prejšnjo vsebino