Prelomni dogodki

12. novembra 1561 so pričele delovati fužine ob Hublju: 12. novembra leta 1561 je Cesar Ferdinand izdal koncesijo za dva plavža ob Hublju in v dolini Vodic. Vsebina je bila zapisana v posebnem Patentu. Na podlagi tega dokumenta so začele z delom fužine na Fužinah, kar pomeni začetek delovanja proizvodnih dejavnosti ob Hublju in temelj za vse kasneje industrijske dejavnosti Ajdovščine.

5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni: 5. maja je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni. Občina Ajdovščina na ta dan praznuje svoj občinski praznik, v spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji.

Bitka pri Mrzli reki, 5. in 6. september 394: Bitka pri Mrzli reki predstavlja prelomnico v zgodovini, ki ni zaznamovala le podobe doline in antičnega slovenskega prostora, temveč nadaljnji razvoj celega zahodnega sveta. Spopad je bil zaključek državljanske vojne med cesarjem Teodozijem in proticesarjem Evgenijem, v njem pa so pomembno vlogo odigrala številna barbarska ljudstva, ki so kot najemniška vojska sodelovala na obeh straneh. Bitka ni pomembna le za izid državljanske vojne, njen razplet je globoko zaznamoval versko podobo Evrope in sveta, saj si je s Teodozijevim uspehom krščanstvo utrlo zmagovito pot v zgodovino.

Požig vasi Cesta: Govor Alojza Bizjaka, slavnostnega govornika na proslavi ob 70. obletnici požiga vasi Cesta, junij 2014.

Tragična zgodba o zločinu Pr Brigitnih na Predmeji: 24. maja 2023, ob 80-letnici zločina Pr Brgiti, je bilo postavljeno spominsko obeležje, kjer so našli mrtvega Slavkota Brigtnega, ki si je sodil sam, ko je videl, kaj so italijanski vojaki naredili z njegovo družino. Zločin se je zgodil v noči s 24. na 25. februar, leta 1943. Slavkota pa so mrtvega dobili 25. maja 1943. Pokopali pa so ga 31. maja, s posebnim potrdilom (dovoljenjem) iz Gorice, ker ga prej ni pustila pokopati italijanska fašistična oblast. To tragedijo sta obširneje literarno obdelala pisatelj Danilo Lokar - v noveli 'Za frontami'; in dramatik Tone Partljič v dramskem besedilu 'Rdeče in sinje med drevjem'; ljudsko in drugo izročilo o strašnem dogodku je zbral Franc Černigoj in ga objavil v več številkah časnika 'Gora' ter v knjigi 'Znamenje na Gori'.