Za večino dreves v Ajdovščini se je kopalo 'sadilne luknje', primerno široke in globoke jame na odprtih terenih in zelenicah. Le na parkirišču pri mestnem nogometnem stadionu se je uredilo dve 'sadilni jami', to je povečan prostor pod pokrito talno površino, ki zahteva določen volumen zemlje in predpripravo rastišča.

Praviloma se drevesne sadike mestnih dreves posadi tako globoko, kot so rasle predhodno. Koreninski vrat mora biti v višini raščenega terena (kar je lepo videti v gozdovih, pri naravni rasti dreves iz semen). Pri tem so izjeme le nekatere drevesne vrste, na primer vrbe. Če mlado ali odraščajoče mestno drevo v spodnjem delu debla izgleda kot raven drog (torej koreninski vrat ni nakazan/ni viden), je bilo drevo sajeno pregloboko, ali se je posedlo zaradi pregloboko izkopane sadilne luknje ali zaradi neposedle zemljine v primeru urejanja večje sadilne jame. Takšna drevesa najpogosteje stagnirajo v svoji rasti in razvoju. Ker imajo spodnji del debla vedno vlažen, lahko razvijejo krožne korenine (drevo se samo 'zadrgne'), poleg tega so dojemljivejša za bolezni in glive. Izvajanje saditvenih del v sklopu projekta ozelenitve Ajdovščine se je tako tudi skrbno kontroliralo, saj želimo naslednjim generacijam zapustiti senco zdravih in mogočnih odraslih mestnih dreves.