Prostovoljstvo, ki povezuje mlade in skupnost
datum: 20.10.2026
kategorija: Novice
Mlada karitas Koper letos obeležuje 10. obletnico uradnega delovanja. Ob tej priložnosti so minuli petek pripravili posebno slovesnost s sveto mašo in dobrodelno prireditvijo v Domu krajanov na Cesti, v kraju, kjer se je pravzaprav zgodba Mlade karitas začela.
Mlada karitas Koper se je namreč rodila iz programa Popoldan na cesti, ki ga je Škofijska karitas Koper ustanovila leta 2001. Na Cesti so začeli z učno pomočjo za osnovnošolce in dijake. Kmalu so začeli razvijati še druge projekte, v katere so se še lahko priključili mladi prostovoljci. Kot je povedala koordinatorka Tatjana Rupnik, imajo danes veliko projektov: »Organiziramo poletna letovanja, počitniška varstva, adventne in cvetne delavnice ter družinska kolesarjenja. Imamo projekt Človek ne živi samo od kruha, v okviru katerega pripravljamo pisma za starostnike, pa projekt Otroci otrokom Miklavži, ko otroci podarijo igrače, ki jih ne uporabljajo več, z njimi pa razveselimo otroke iz socialno šibkejših družin. Potem pečemo piškote za misijonarje po svetu, imamo tudi ekološko akcijo Kamenček več, sveča manj, pri kateri namesto sveč za grobove izdelujemo kamenčke. Sodelujemo tudi v akcijah zbiranja dobrin, da lahko ljudem ob veliki noči in božiču poleg osnovne hrane ponudimo tudi kak priboljšek. In še bi lahko naštevala.«
Trenutno je v Mladi karitas Koper dejavnih 75 mladih. »Seveda so eni bolj aktivni, drugi manj, ampak pomembno je, da mladim ponudimo dobre oblike prostovoljnega dela in da se ob njem čutijo koristne. Mladi pogosto povedo, da se zelo dobro počutijo, ko naredijo nekaj dobrega za druge. Zelo sem vesela tudi tega, da veliko mladih, ki so bili prej uporabniki programa Popoldan na cesti in so prihajali na učno pomoč, pozneje postane prostovoljcev. Spremljajo druge prostovoljce, zanima jih, kako je biti na drugi strani, in potem rečejo: 'Zdaj bom pa jaz nekomu drugemu pomagal, ker so nekoč drugi pomagali meni.' To je res lepo videti.«
Pri katerih programih so potrebe po prostovoljcih največje? »Največja potreba je pri učni pomoči, sploh od covida naprej. Zelo zahtevna so tudi letovanja. Običajno gre približno 15 prostovoljcev s 30 otroki. Velika potreba po prostovoljcih je tudi pri počitniških varstvih. Poleg rednih programov mladim omogočamo sodelovanje pri krajših projektih. Nekateri se namreč ne želijo vezati za daljše obdobje, ker imajo med letom veliko obveznosti, lahko pa si vzamejo en dan za pripravo pisem starostnikom, pakiranje daril ali drugo konkretno akcijo,« je povedala Tatjana Rupnik, ki je ob letošnjem slovenskem dnevu prostovoljstva prejela naziv Naj mentorica prostovoljcev 2025.
Naš dolgoročni cilj je, da mladim privzgojimo ta duh prostovoljstva, dodaja Rupnikova: »Običajno tisti, ki se na začetku odločijo za prostovoljstvo, vztrajajo vse do fakultete. Potem je včasih težje, ker gredo študirat v različne kraje, vendar je prednost, da je Mlada karitas Koper sestavni del organizacije YoungCaritas Slovenija in je prisotna tudi v Ljubljani, Mariboru in drugod po Sloveniji. Tako se lahko tam vključijo v projekte. Upamo, da se bodo po tem, ko bodo pozneje v življenju imeli več časa, vrnili v karitas in s svojo energijo pomagali pomlajevati ekipo prostovoljcev.«
Ob obletnici, ob kateri jim je Občina Ajdovščina podelila jubilejno priznanje, so izdali tudi zbornik. Med vtisi prostovoljcev je tudi zapis prostovoljke Neže: »Pri Mladi karitas sodelujem ker rada pomagam ljudem in mi veliko pomeni, da lahko s svojim delom komu polepšam dan. Najlepši del prostovoljstva pa so zagotovo tudi prijateljstva, ki sem jih tukaj spletla.«
V Mladi karitas Koper si želijo, da bi v vsaki župniji našli osebo, ki bi v domačem kraju povezovala mlade in začela razvijati projekte glede na lokalne potrebe. Te so namreč od kraja do kraja različne.
Foto: Mlada karitas Koper in Občina Ajdovščina









