29. srečanje gospodarstvenikov Primorske

datum: 30.01.2026
kategorija: Novice

Največji letni dogodek primorskih gospodarstvenikov, 29. srečanje gospodarstvenikov Primorske, je v kleti Vinakoper privabil skoraj 100 gospodarstvenikov in podjetnikov iz celotne Primorske. Srečanje je tudi letos odprlo prostor za dialog o ključnih izzivih in priložnostih Primorske. Predsednik Primorske gospodarske zbornice mag. Borut Fakin je v uvodnem nagovoru spregovoril o aktualnih razmerah v gospodarstvu in izzivih, s katerimi se sooča, koprski župan Aleš Bržan pa je orisal gospodarske projekte v Mestni občini Koper.

Slavnostni nagovor je podala mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, ki je izpostavila pomen dialoga med gospodarstvom in odločevalci: »Zelo pogosto je v zadnjem času slišati besedo dialog. Strinjam se, da se moramo pogovarjati, poslušati in razumeti stališča ter argumente drugega ter vanj vstopiti z resnim namenom iskanja skupnih točk.«

V nadaljevanju so razprave potekale v okviru dveh vsebinskih panelov. Prvi panel je bil namenjen vprašanjem internacionalizacije slovenskega gospodarstva in iskanju novih priložnosti na tujih trgih. Razpravljavci so izpostavili pomen podpore podjetjem pri vstopu na nova tržišča ter krepitve čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Drugi panel je bil osredotočen na razvoj Primorske v okviru nacionalnih strateških dokumentov Made in Slovenia 2035 in Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050. V razpravi so govorci soočili strateške cilje države z realnimi izzivi gospodarstva, kot so pomanjkanje prostora, kadrovski pritiski in infrastrukturna ozka grla.

Poseben poudarek je v okviru drugega panela namenila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, ki je kot eno ključnih razvojnih priložnosti za regijo izpostavila Znanstveno-tehnološki park Biotehnopolis v Ajdovščini: »V naš gospodarski program smo postavili farmacijo in biotehnologijo, kjer vidimo veliko priložnost. Potrebujemo Biotehnopolis, kjer bo biotehnologija lahko rasla od ideje do končnega produkta – od raziskav na začetku razvojne faze do aplikacij in komercializacije. Tu se bo združilo znanje raziskovalno-razvojnih institucij in gospodarstva. V svetu takšne centre že poznajo, na primer v Veliki Britaniji. Ključno pa je, da znanje ostaja v prostoru, se ne izgubi znotraj enega podjetja, temveč se prenaša prek izobraževalnega sistema in omogoča razvoj novih generacij. To je usmeritev, ki jo podpiramo z vsemi močmi.«

< nazaj na prejšnjo vsebino