Na pobočju med Ajdovščino in Colom te dni arheologi iz Narodnega muzeja Slovenije iščejo ostanke domnevne rimske ceste. Naleteli pa so na zanimivo in pomembno odkritje – temelj stavbe, za katero vse kaže, da je rimskodobna ter da je stala ob pravi rimski cesti.
Foto Vesna Tratnik Arheologi Narodnega muzeja Slovenije v okviru enega svojih raziskovalnih programov odkrivajo potek tako imenovane »rimske ceste«, kot jo je poimenovalo ljudsko izročilo in katere potek je v odsekih zaznati tudi na terenu. »Zadeva nas zanima, saj je med Ajdovščino in Colom tekla zelo pomembna rimska cesta, ki je v nadaljevanju vodila čez prelaz na Hrušici. Festus (rimski pisec iz 4. st. po Kr.) je zapisal, da so jo zgradili v času cesarja Avgusta (27 pr. Kr. – 14 po Kr). Na Colu so arheološka izkopavanja leta 2021 to cesto odkrila, ne poznamo pa točnega poteka te ceste med Ajdovščino in Colom,« pravi vodja raziskovalnega programa Raziskave arheološke dediščine v Narodnem muzeju Slovenije dr. Janka Istenič. V preteklih dneh so arheologi raziskovali na trasi domnevne »rimske poti«, za katero se je izkazalo, da je utrjena, oziroma tlakovana s kamni in nasuta z drobnejšim materialom, ki je v večjem delu že spran. Med kamni na poti pa so našli le novoveške predmete, to pa kaže, da je malo verjetno, da gre za rimsko pot, arheologi domnevajo, da je iz polpretekle dobe. Vodja aktualnih izkopavanj je dr. Vesna Tratnik: "S pobočja nad današnjo magistralno cesto so že več let poznani predmeti iz rimske dobe. Nekaj novih smo odkrili med terenskim pregledom februarja letos. Posebej so zanimivi železni okovni žebljički obuval rimskih vojakov iz zadnjega stoletja republikanske dobe ali prvega desetletja vladavine Avgusta, ki je bil prvi rimski cesar (vladal med letoma 27 pr. Kr. in 14 po Kr.). Zelo pomembna najdba je ost rimskega kopja, ki je bila obtežena s svincem (plumbata). Takšnih niso uporabljali pred sredino 3. st., pogoste so predvsem v 4. in 5. st." Izkopavali pa so tudi na jasi ob cesti Ajdovščina – Col, kjer se na posnetkih laserskega skeniranja površja opazi pravilne linije – te pa največkrat pomenijo sledove zidov stavb. Tik pod travno rušo so odkrili ruševino, v kateri so bili rimski novci in del amfore. Pod njo pa temelj stavbe ter prostor, tlakovan s ploščami iz peščenjaka, in še en ožji zid. Najdene so bile tudi živalske kosti, ki bodo radiokarbonsko datirane.
Odkritje je nadvse pomembno, saj vse kaže, da je stavba rimskodobna ter da je stala neposredno ob trasi rimske ceste, ta pa očitno pelje nižje, kot pot, ki jo je za »rimsko« označilo ljudsko izročilo.
