Dan za sprostitev in veselje

datum: 18.04.2022
kategorija: Novice

Velikonočni ponedeljek po stari šegi velja za dan, ko lahko zunaj hodimo bosi, pa se ne bomo prehladili. Prav prebujanje narave, začetek novega življenjskega cikla, je osrednje sporočilo velike noči. Po krščanski tradiciji je današnji praznični dan posvečen spominu na 'romanje v Emavs' in namenjen sprostitvi, veselju.

Z današnjim prazničnim ponedeljkom se zaokrožuje največji krščanski praznik, ki v svojem bistvu slavi prihod novega življenja. Praznik ob bogato obloženi mizi spremlja slikovito obredje – od izdelovanja butaric do barvanja jajčk – navade se spreminjajo iz kraja v kraj. Košček bogate ustvarjalne tradicije naših krajev je mogoče doživeti na velikonočni razstavi v Vipavskem Križu, kjer so poleg pirhov letos razstavljeni tudi prtički in drugi velikonočni simboli.

Tudi velikonočni ponedeljek ima svoje običaje. Stara vraža pravi, da smo danes lahko zunaj bosi, pa ne bomo zboleli. Predvsem pa je dan namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, dan za veselje in – igre s pirhi, ki so se ponekod še ohranile. V našem okolju je najbolj znano ciljanje pirhov s kovancem. Igro domačini v različnih krajih različno imenujejo – zbijanje, pikanje, pekanje, streljanje, šicanje … tudi pravila se razlikujejo. Običaj se je najmočneje ohranil v Mirnu, kjer je za organizacijo tekmovanja ustanovljen Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov, prireditev pa velja za živo kulturno dediščino.

Navade se sčasoma spreminjajo, se prepletajo, nastajajo nove – tudi zgodba velikonočnega pohoda na Malo goro, ki je ena od zelo prepoznavnih pohodniških prireditev pri nas, ohranja spomin na še ne tako star običaj, ko so domačini iz Kamenj in sosednjega Stomaža hodili ročno kosit malogorsko planoto. Tradicijo danes ohranjajo tudi na drugi strani doline, na Vipavskih gričih, kjer na tradicionalnem druženju na velikonočni ponedeljek krepijo prepoznavnost domače vinske sorte pinela.