Na današnji dan se je v Šturjah rodilo slovensko lutkovno gledališče

datum: 22.12.2020
kategorija: Novice

Pred natanko 110 leti na današnji dan se je v Šturjah, v dnevni sobi družine Klemenčič, rodila prva slovenska lutkovna predstava. Med povabljenimi gosti je bil tudi mladi Veno Pilon, ki je kasneje Milanu Klemenčiču pomagal risati vabila, plakate in scenografije za predstave.

Milan Klemenčič velja za utemeljitelja slovenskega lutkarstva. V Ajdovščino ga je pripeljala služba, bil je vodja zemljiške knjige, v Šturjah pa si je z družino ustvaril prijazen dom, kjer se je po delu v miru lahko posvečal ustvarjanju. Po izobrazbi je bil slikar, študiral je najprej v Benetkah in Milanu, nato še Munchnu, kjer se je še posebej posvetil tudi gledališču. Bil je tudi izvrsten fotograf, je avtor prvih slovenskih ohranjenih barvnih fotografij. Veliko je popotoval ter pogosto in rad obiskoval lutkovna in druga gledališča. Iskrica, ki so jo zanetile münchenske lutke, je prerasla v plamen. Klemenčič je zbiral literaturo, prevajal in prirejal lutkovna besedila, sam zasnoval in izdelal oder, lutke in sceno ter s pomočjo žene Pepce pripravil uprizoritev Reccardinijeve igre Mrtvec v rdečem plašču.

22. decembra leta 1910 se je prvič dvignil zastor Malega marionetnega gledališča. To je pomenilo rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča. Dvorana je bila domača dnevna soba, prizorišče pa odrček z odprtino 40 x 23 cm, na katerem so v soju majhnih petrolejk poplesavale 10 cm 'velike' lutke. V Šturjah takrat namreč še ni bilo elektrike in trepetajoča svetloba je ustvarjala čarobno vzdušje, ki ga je dopolnjevala glasba s starega gramofona. Uspeh prve uprizoritve je Klemenčiča opogumil, da se je lotil novih predstav. Reccardinijeve junake iz commedie dell'arte je zamenjal Gašperček Larifari. Do sredine leta 1913 je Klemenčič uprizoril še pet premier: Začarani princ, Kralj Lavrin, Kraljevič Nagelj in kraljična Lilijana, Gašperček slikar in Trojčki iz Damaska. Slikarske krajine so postale čarobne pravljične pokrajine ujete v skrivnostne svetlobe in vzdušje, ki je očaralo gledalce. Pri predstavah sta mu kasneje pomagala sinova, pa tudi mladi bodoči slikar Veno Pilon, ki mu je bil Klemenčič tedaj nekakšen slikarski mentor.

Po prvi svetovni vojni je Klemenčič postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča, predhodnika današnjega Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer hranijo tudi najlepši del njegove dobro ohranjene lutkovne zapuščine – odrčke in lutke. Vrhunec lutkovnega ustvarjanja je Milan Klemenčič doživel z uprizoritvijo Doktorja Fausta leta 1938, ki je vse odtlej del 'železnega' repertoarja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Klemenčičeva umetniška in dokumentarna zapuščina je neprecenljiva in izredno bogata. V Ajdovščini smo se umetniku ob 100. obletnici prve lutkovne uprizoritve poklonili s spominskim obeležjem na pročelju njegovega nekdanjega doma na današnji Slomškovi ulici v Šturjah.