Razstava fotografij Edija Šelhausa za gradom

datum: 05.09.2019
kategorija: Novice

V okviru proslave ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini so na razstavnih panojih za gradom v Ajdovščini na ogled izbrane fotografije Edija Šelhausa, ki jih je posnel ob ustanovitvi slovenske vlade 5. maja 1945 v Ajdovščini in na velikih zborovanjih kasneje, tudi leta 1947 na Lijaku. Šelhaus je naš rojak, saj se je rodil v Podkraju.

Edi Šelhaus se je rodil pred sto leti v zaselku Trševje v Podkraju. Mama Julijana Rupnik je bila osma od dvanajstih otrok. Prva leta otroštva je Edi preživel v Trstu, od koder se je družina zaradi fašizma preselila v tedanjo Jugoslavijo. Po družinski tradiciji – oče Janko in mati Julijana sta bila namreč oba fotografa – se je izučil za fotografa.

Ko je spomladi leta 1943 dobil poziv v nemško vojsko, je raje odšel v partizane. Kot vojni fotoreporter je spremljal partizansko vojsko v Trst, Gorico, v Ajdovščini pa so 5. maja 1945 nastale legendarne fotografije s predstavitve Narodne vlade Slovenije.

Po vojni se je ponovno vrnil v Trst, kjer je kot filmski snemalec predvsem na območju cone A za slovenski Filmski obzornik in jugoslovanske Filmske novosti v izjemnih okoliščinah posnel odločilne povojne dogodke na Tržaškem, dragocen dokument nemirnega časa, ko se je odločalo o meji med Jugoslavijo in Italijo.

Leta 1958 se zaposlil pri Slovenskem poročevalcu, kasneje je sodeloval s praktično vsemi tiskanimi na Slovenskem. Več kot pol stoletja je bil tam, kjer se je kaj dogajalo, zaobjel je pomembne zgodovinske prelomnice, razkril številne zanimive življenjske zgodbe, saj je bil pozoren spremljevalec tudi vsakdanjega življenja, vseskozi pa mojster iskanja fotografskih motivov. Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je podaril nič manj kot sto tisoč enot fotografskega gradiva. Lotil se je tudi pisanja knjig, kar 9 jih je izdal, največ o dramatičnih trenutkih med II. svetovno vojno. Zadnjo knjigo je napisal pri 91 letih v Domu starejših v Medvodah, kjer je bival zadnja leta življenja.

Čeprav je zgodaj zapustil Podkraj, se je vanj rad vračal, med sorodnike. Navezan je bil tudi na Ajdovščino, na katero so ga vezali spomini na izjemno doživetje ob razglasitvi 'ajdovske' vlade. Njegov je tudi znameniti portret Vena Pilona iz leta 1969.

Vsekakor je življenjska zgodba Edija Šelhausa nekaj posebnega, neponovljivega, dragocenega. Lahko smo ponosni, da se je ta zgodba začela prav v Podkraju.