Tehnologije namakanja – 2. del – namakanje s kapljači

datum: 30.06.2019
kategorija: Novice

V drugem delu sestavkov o tehnologiji namakanja bo predstavljeno namakanje s kapljači – namakalno tehniko, ki omogoča najintenzivnejšo rastlinsko pridelavo ob najvišji stopnji varovanja okolja.

Kapljično namakanje ima veliko prednosti pred ostalimi vrstami in je namakalna tehnika, ki omogoča najbolj intenzivno rastlinsko pridelavo ob najvišji stopnji varovanja okolja. Ideja namakanja je, da rastlini praktično vsak dan dodajamo toliko vode, kolikor jo rabi, torej kolikor je njena potencialna dnevna evapotranspiracija. V zelo lahkih peščenih tleh je potrebno pri nekaterih občutljivih rastlinah na sušo (npr. jagode) dnevni namakalni obrok celo razdeliti na dva dela. Najpomembnejše prednosti kapljičnega namakanja pred ostalimi tehnikami so: - pri kapljičnem namakanju ne namakamo celotne površine, ampak samo del, kjer rastejo rastline in je zato poraba vode pri tem načinu namakanja manjša, - medvrstni prostori ostajajo suhi in omogočajo prehod z mehanizacijo tudi v času namakanja ali takoj po namakanju, - namakalna oprema deluje pri nižjih tlakih (50-100 kPa) in zato je tudi poraba energije manjša kot pri ostalih vrstah namakanja. Le kompenzacijski kapljači imajo nespremenjen pretok v območju 100-450 kPa, - omogoča namakanje lahkih peščenih tal, ki zaradi majhne sposobnosti zadrževanja vode niso primerna za namakanje z ostalimi tehnikami namakanja. Omogoča tudi namakanje težkih glinenih tal, kjer tla niso primerna za namakanje zaradi majhnega koeficienta infiltracije vode, - možno je dodajati hranila preko namakalnega sistema (fertigacija), kar poveča učinkovitost gnojenja in zmanjša spiranje hranil proti podzemni vodi ter onesnaženje le-te, - ne močimo listne površine in ni povečane nevarnosti za pojav bolezni, ki jim ustreza večja vlažnost. Slabosti kapljičnega namakanja v primerjavi z ostalimi načini namakanja pa so: - nevarnost mašenja kapljačev –veliko pozornost je potrebno že v fazi projektiranja posvetiti filtraciji vode. Poleg filtrske postaje, ki stoji navadno ob črpališču in služi za celoten namakalni sistem, je za res varno namakanje priporočljivo postaviti filter tudi na začetku razdelilnega cevovoda na parceli. Ta zaustavlja delce, ki lahko pridejo v cevovod zaradi morebitnega popravljanja ali prestavljanja pri montažnih cevovodih. Kot varovalni filter deluje tudi pri izvajanju fertigacije, če le-to izvajamo na posamezni parceli. - pri kapljičnem namakanju rastline razvijejo koreninski sistem v manjšem volumnu tal in so ob morebitni okvari namakalnega sistema bolj izpostavljene suši kot bi bile, če bi imele globlji oz. bolj razvejan koreninski sistem. Voda iz namakalnih linij, ki so praviloma položene na površino ali, bolj poredko, vkopane v globini glavne mase korenin, izteka preko kapljačev. Kapljači so nameščeni na namakalnih linijah na razdalji do nekaj 10 cm do cca 1 m in imajo pretok od 1-8 l/h. Nazivni pretok je vezan na delovni tlak, ki je navadno 100 kPa. Če je tlak manjši, se zmanjša tudi pretok na kapljaču in pri večjem tlaku je večji tudi pretok. Izjema so kompenzacijski kapljači, ki pri različnih tlakih obdržijo nazivni pretok. Razdalje med kapljači so odvisne od vrste tal. Pri lažjih, peščenih tleh, morajo biti kapljači nameščeni na manjših razdaljah. Pri težjih, glinenih tleh so razmaki med kapljači na liniji lahko večji. V bolj peščenih tleh se voda, ki izteka iz kapljača razporeja bolj v vertikalni smeri, medtem ko se v glinastih tleh razporeja bolj v horizontalni smeri (Slika 1). Pri kapljičnem namakanju je ideja, da se vlažne cone sosednjih kapljačev stikajo in se tako v območju korenin ustvari enotna vlažna cona tal. Pri kapljičnem namakanju je pomembno, da začnemo namakati dovolj zgodaj po dežju, ko so tla še relativno vlažna in da namakamo praktično vsak dan. Maksimalni horizontalni pomik vode v tleh, ki je pri kapljičnem namakanju ključnega pomena, se namreč dogaja le v relativno vlažnih tleh. Če se tla preveč osušijo, se lahko pojavi gravitacijski odtok, preden se voda razporedi horizontalno. Tako bo del korenin ostal na suhem. Namakanje pa zaradi gravitacijskega odtoka ne bo dalo želenih rezultatov.