Vinska kraljica Slovenije 2014 je Špela Štokelj s Planine pri Ajdovščini

datum: 12.01.2014
kategorija: Novice

V petek, 10. januarja 2014, je v hotelu Radin v Radencih potekalo kronanje Vinske kraljice Slovenije za leto 2014. 18. kraljevski naziv si je prislužila Špela Štokelj s Planine pri Ajdovščini, ki je že tretja kraljica iz Ajdovščine in peta iz zgornje Vipavske doline.

Špela prihaja iz znane vinogradniške hiše Posestvo Štokelj. Krono ji je predala Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic, okronal pa jo je minister Dejan Židan. Poleg ministra Židana in Janeza Erjavca, predsednika uprave Pomurskega sejma in nosilca projekta Vinska kraljica Slovenije, so na gala prireditvi v Radencih prisotne nagovorili tudi predstavniki domačega kraja: podžupan Občine Ajdovščina Igor Česnik, pa Špelin oče Damjan ter Peter Ferjančič, v imenu vinarjev s Planine. Domače kraje je zastopal še operni pevec, baritonist Marko Kobal s Cola, ki je nastopil v duetu s citrarjem Tomažem Plahutnikom.

Na obisk k Špeli sem se odpravila dan po kronanju. Od Dolenj, pa vse do Posestva Štokelj, so mi pot kazali pisani transparenti, ki so jih novi kraljici v čast razobesili domačini. Da sem na kraljevem dvoru, pa me je opozoril tudi avto Slovenske vinske kraljice, ki ga je Špela dobila v uporabo za čas njenega mandata od pokrovitelja podjetja Avto Rajh, medtem ko je glavni pokrovitelj letošnjega projekta Vinska kraljica Slovenije Nova KBM. Klepetali sva v lepo urejenem degustacijskem prostoru Posestva Štokelj.

Kaj Špela sicer počne?

Poleg tega, da se ukvarjam z vinarstvom in vinogradništvom na domačem posestvu, zaključujem študij krajinske arhitekture na magistrski stopnji. Začenjam pisati magisterij, ki bo navezan na Vipavsko dolino, z naslovom Oblikovanje protivetrnih zaščitnih ukrepov za varovanje kmetijskih zemljišč v Vipavski dolini. Ukvarjala se bom z oblikovanjem protivetrnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje erozije. Poskušala bom najti odgovore za problem erozije na našem podeželju, ki je bil še posebej izrazit ob vremenskih ujmah pred dvema letoma, s krajinsko arhitekturnimi rešitvami.

Prihajaš iz znane vipavske vinogradniške družine, postopke pridelave vina torej poznaš. Pa se aktivno vključuješ v vinogradniško delo na posestvu?

Od zmeraj sem pomagala v vinogradih, zadnjih deset let pa sem veliko tudi v kleti. V bistvu me zdaj malo bolj zanima kako nastane vino – od tistega trenutka, ko pride v klet, do tistega, ko ga damo na trg. Zanima me tudi promocija, prodaja, trženje vina, zato sem se tudi podala v te vode, za vinsko kraljico. Pa vendar me najbolj pritegne, ko vidim, kako težko je pridelati dobro vino. Kako so pomembne vse tiste majhne odločitve, ki jih je treba sprejeti v kleti. Kako lahko iz tistega, kar dobiš v klet, narediš vrhunsko vino, in kako gre lahko vse po zlu, če sprejmeš napačno odločitev. Od začetka do konca moraš biti pazljiv, tudi zdaj na primer, ko vino miruje, se zaključuje, finišira, moraš paziti in spremljati dogajanje vsak dan …

Gospodar na posestvu je oče Damjan, pa vendar, bi upala tudi sama sprejeti vse odločitve, te mika v celoti prevzeti odgovornost?

Po letošnji trgatvi, mislim, da bi si že kar upala. Opažam tudi, da mi tata zmeraj bolj zaupa, zmeraj več stvari prepušča. Delno tudi zaradi službe, včasih ga ni doma in moram sama sprejeti kakšne odločitve, tudi na hitro. Seveda bi me bilo strah, in nisem prepričana, da bi bilo vino takšne kakovosti, kot bi si želela, ma »za spit« bi pa že bilo J …

Kako ocenjuješ svoje znanje o vinih?

Za enkrat mi najbolj konkretne rezultate daje ocenjevanje na Kmetijskem inštitutu, kjer sem opazovalka. Tam se lahko primerjaš s profesionalnimi degustatorji. Predvsem je težava, ker v Ljubljani preizkušamo vina iz celotne Slovenije, in je treba res dobro poznati vse zvrsti, vse sorte. Mogoče mi tukaj malo zmanjka, morala bom še trenirat. Je pa degustacijski tečaj, ki ga organizira Biotehniška fakulteta, s priznanimi vinskimi strokovnjaki, zelo dobra baza znanja. S praktičnim delom, okoli 40 opravljenimi degustacijami, pa bom postala tudi uradni degustator vin. Predvsem kilometrina je potrebna …

Kako si se odločila, da se prijaviš na razpis za vinsko kraljico, je bila morda to družinska odločitev? Kaj pa konkurenca, kako je šlo pred komisijo?

Starši so me sicer zmeraj spodbujali in spraševali, če bi … vendar, zdelo se mi je, da takšna stvar zahteva celega človeka. Zato sem se odločila, da pripeljem najprej študij do zaključne točke. Tudi prijatelji so me prepričevali, nazadnje pa sem se prijavila sama, nikomur nisem povedala, le družini sem namignila.

Konkurenca je bila zelo huda, letos nas je bilo 11 kandidatk. Z dekleti sem se pogovarjala, vse so se mi zdele zelo razgledane in prijetne punce. Odloča pa razgovor pred komisijo, ki jo sestavljajo člani Pomurskega sejma različnih strok. Področja znanj, ki jih mora obvladovati Slovenska vinska kraljica, so najprej splošno znanje, splošna razgledanost, pa naša kultura, pesniki, pisatelji, pa slovenske vinorodne dežele, vina, kulinarika, postrežba vina … Se je bilo treba kar pripravljati, pa tudi nasveti bivših kraljic so mi prišli prav. Mislim, da je na koncu »zmagala« prav moja sproščenost.

Kako si doživela kronanje?

Zelo lepo. Prireditev je bila zastavljena zelo svečano, kot velik in medijsko odmeven dogodek. Zame pa je bil to vznemirljiv večer. Sem potrebovala nekaj časa, da sem uredila misli. Niti slučajno pa si nisem mislila, da mi bodo sovaščani Planinci pripravili takšen sprejem, da me bodo čakali do pol treh zjutraj. Pričakali so me s transparenti, harmoniko, nazdravili smo s penino, to je bilo res prijetno presenečenje.

Kaj bo bistveno poslanstvo tvojega kraljevanja?

Promocija slovenskega vina in Slovenije, kot zanimive turistične destinacije. Dvig in širjenje kulture pitja vina. Zadnja leta, od 2010 naprej, pa se Vinske kraljice Slovenije vedno bolj posvečajo delu z mladimi. Tudi sama se bom trudila delati z mladimi, predstaviti jim primeren, pravilen način uživanja, predstaviti jim tisto pravo plat vina, njegovo pravo zgodbo, da vino ni zgolj pijača omame, pač pa pijača uživanja in užitka. Tega se že veselim, saj bo to v naši občini enostavno in zanimivo, ker imamo aktivne mladinske organizacije, skupaj z njimi želim pripravljati zanimive, interaktivne delavnice, predavanja…

Kako pa vidiš Špelo Štokelj v prihodnosti?

Upam, da bom uspešna krajinska arhitekta in da bom to delo uspešno povezovala z vinarstvom in vinogradništvom na domačem posestvu ter nadaljevala z našo družinsko tradicijo.

Pinela 2012, 2013, Posestvo Štokelj – kraljičino vino

Vino Vinske kraljice Slovenije 2014 je Špela izbrala iz bogatega nabora ponudbe domačega hrama Posestva Štokelj. Pinela je zelo posebna vinska sorta, ker je avtohtona, doma le na Vipavskem, značilna prav za Planino, hkrati pa zelo preprosta, enostavna, sveža, vendar še vedno vino, ki zna navdušiti. Izbrana je prav zaradi zgodbe, ki jo nosi v sebi in jo na Posestvu Štokelj že od zmeraj poudarjajo.

Sanda Hain

< nazaj na prejšnjo vsebino