Ob grozdju za vino tudi grozdje za na mizo

datum: 08.09.2013
kategorija: Novice

Grozdje je najpomembnejši produkt vipavskega podeželja, trgatev pa najlepši čas v delovnem letu vipavskega kmeta. Bandima letos nekoliko zamuja, letina bo obilnejša od lanske, kljub temu pa manjša, kot bi bila ob idealnih pogojih. Grozdje je sladko, vsak dodatni sončni dan pa dodaja h kakovosti. Se pa letos prvič ne bo trgalo grozdje zgolj za vino – peščica domačih vinogradnikov se namreč lahko pohvali s prvim pridelkom namiznega grozdja.

Branimir Radikon in Andreja Škvarč Letošnja tradicionalna razstava grozdja v Trsničarski zadrugi v Vrhpolju je potekala v znamenju predstavitve nove tržne priložnosti na domačem podeželju – namiznega grozdja. Že na pogled lepo in nadvse okusno grozdje je bilo na razstavi, na pokušini, pa tudi na prodaj. Po uvodni slovesnosti je potekala še kratka praktična delavnica o postopku priprave in stekleničenja grozdnega soka.

Organizatorja – KGZ NG in Trsničarska zadruga Vrhpolje - sta se res potrudila in prikazala bogastvo in pestrost naše dežele. Prav vsi od dobrih 200 vzorcev grozdja na razstavi so bili nabrani na Primorskem. Direktor zadruge, dr. Jože Žgur, je uvodoma poudaril pomen razstave, ki »da pečat Vipavski dolini«, saj pokaže kaj vse lahko proizvedemo tu. »Po drugi strani pa smo pred tremi leti pripeljali in posadili pri nas osem sort jedilnega grozdja, od katerih imamo letos prvi pridelek. Vidimo lahko, da so te sorte tu pri nas izredno dobre, lepe tudi za oči, ne samo po okusu, in bi lahko bile v prihodnosti dodatna tržna niša.«

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon se je predvsem zahvalil Trsničarski zadrugi Vrhpolje za dobro sodelovanje, tako pri pripravi razstave, kot tudi sicer.

Da manjka sodelovanja in druženja med vinogradniki meni Katja Blagonja, ki je na prireditvi Vipavska trgatev predala kronico vipavske vinske kraljice svoji naslednici. Katja ostaja v vinogradništvu, Vipavska dolina se ji zdi diamant, ki potrebuje malo brušenja, da bo zasijal v vsej svoji lepoti, o čemer pripoveduje tudi razstava. Zato si je zaželela, da bi prihodnje leto za vzorci stali tudi tisti, ki so jih pridelali.

Letošnja razstava grozdja je del čezmejnega projekta Enjoy Tour, s slovenskim naslovom Dober tek na čezmejnih poteh dobrega okusa. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je vodilni partner, ob petih slovenskih partnerjih (Občine Ajdovščina, Idrija, Kobarid in ICRA) ter šestih italijanskih. Širok nabor partnerjev izvaja raznolike aktivnosti – od razstav, prikazov, delavnic, izobraževanj in drugih promocijskih akcij do obnov prostorov. Občina Ajdovščina je s pomočjo sredstev iz tega projekta obnovila stolp na ajdovski tržnici, kjer bo prodajno razstavni prostor tipičnih domačih pridelkov in izdelkov ter turistična info točka. Osnovna nit projekta je namreč spajanje ponudbe podeželja s turizmom v dobrobit vseh – pridelovalcev, ponudnikov in gostov, ter povezovanje prostora, projektnega območja, tako, da bo prostor zaživel, zadihal. Prav razstava grozdja pa je bila priložnost za predstavitev novega promocijskega panoja iz projekta »Sončno«, tokrat z jesenskimi vipavskimi sadeži, sredi katerih kraljuje grozd.

Zanimivi so tudi spomini profesorja Hilarija Koste, ki je za to priložnost pobrskal po preteklosti. Pred 60 leti so namreč v poskusne namene v Šempetru zasadili 211 sort grozdja ter le 108 sort breskev. 15 let kasneje je bil opravljen prvi izbor za naše območje, z vključenim laškim rizlingom, ki naj bi poskušal nadomestiti rebulo, tedaj skoraj obsojeno na propad. Opozoril pa je tudi na pomembno obletnico, ki jo bomo beležili prihodnje leto. Minilo bo 160 let od izida Vinoreje, s katero je Matija Vertovec v slovenski prostor, še posebej na Primorsko, ponesel prvo pravo strokovno znanje o vinogradništvu in delno tudi o vinarstvu.

Andreja Škvarč, glavna organizatorka razstave, je na obhodu razkrila vrsto zanimivosti. Posebno mesto so zasedali trije vzorci, ki so zrasli na »koreninah«, zelo starih trtah, in so dokaz o dolgoživosti in trdoživosti te pomembne rastline. V to trojico spada tudi dišečka iz Orešja pri Colu, ena najstarejših in najviše ležečih trt, ki si je po nekaj pretresih ponovno opomogla.

Največ pozornosti pa so organizatorji letos posvetili jedilnemu, namiznemu grozdju. Na razstavi so se bohotile različne sorte, precej jih je bilo na pokušino. Prvič pa je bilo domače namizno grozdje tudi na prodaj. Žorževi dekleti iz Slapa, kjer so letos pobirali prvi pridelek, sta zadovoljni. Grozdje je lepo in nadvse okusno. Predvsem pa diši po novih priložnostih na vipavskem podeželju.

< nazaj na prejšnjo vsebino