Svetozar Križaj, arhitekt in keramika; Pilonova galerija pa vabi tudi na ogled izbora del iz grafičnih zbirk

datum: 06.06.2012
kategorija: Novice

Razstava "Svetozar Križaj, arhitekt in keramika" je del uradnega programa Unicum 2012, II. mednarodnega Trienala keramike, odprtje bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina potekalo v petek, 8. junija ob 20. uri.
Na ogled pa je tudi izbor del iz grafičnih zbirk Pilonove galerije, sestavljen iz dveh razstav - osvežene stalne zbirke Vena Pilona ter izbranih del iz Zbirke del Pilonovih prijateljev.

Svetozar Križaj, arhitekt in keramika

V opusu Križajeve arhitekture izstopa njegov odnos do dediščine, je avtor velikih prenov pomembnih objektov kot so na primer ljubljanski Rotovž (1963-65) za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada, Homanove hiše v Škofji Loki (1969-71), prav tam tudi Kaščo z Miheličevo galerijo (1993-94), prej pa Opatovo kapelo v Stični (1980). Za preureditev Pilonove galerije je prejel Plečnikovo nagrado leta 1976. V sklopu prenove pritličja v Hotelu Slon (1967-68) za katero je prejel skupaj z arh. Kregarjem Župančičevo nagrado je posebno pozornost posvetil ureditvi Narodne restavracije (v kletnih prostorih), ki jo je zasnoval v duhu etnološko obarvanih detajlov vključno s keramiko prekmurskega izvora kot namizni pribor. Žal se oprema ni ohranila (žrtev t.i. modernizacije gostinskih lokalov), malo številni so kosi pribora, ki so se ohranili in pričajo o izjemni kvaliteti keramičnih izdelkov. Pribor in okrasna bela keramika s plavimi vzorci je delo imenitnega mojstra Adolfa Hašaja, na kozarcih in svečnikih, tako kot v velikih krožnikih je bil vtisnjen slonček. Cvetlične aranžmaje je v dobri prekmurski tradiciji iz pšenične slame ustvarila arhitektka Marjeta Kregar, slikar Štefan Hauko je avtor dekorativnih motivov na stropu. Notranjost je tako prikazala vrhunsko obarvano prekmursko tradicijo.

VPilonovi galeriji je na ogled izbor del iz grafičnih zbirk Pilonove galerije Ajdovščina, sestavljen iz dveh razstav.

Prvi del razstave predstavlja osvežena stalna zbirka Vena Pilona, v katero se po več kot letu dni vračajo Pilonove grafike. Ob tej priložnosti bo v Pilonovi galeriji prvič na ogled Pilonov Avtoportret (1954, sitotisk / papir), ki smo si ga izposodili od Moderne galerije Ljubljana, da bi ga razstavili ob originalnem situ, ki ga hrani Pilonova galerija.
V velikem razstavnem prostoru si bo mogoče ogledati izbrana dela iz Zbirke del Pilonovih prijateljev, ki so jih ustvarili Zvest Apollonio, Janez Bernik, Janez Boljka, Bogdan Borčić, Lucijan Bratuš, Raoul Cenisi, Jože Ciuha, Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Franco Dugo, Alenka Gerlovič, Vito Globočnik, Božidar Jakac, Danilo Jejčič, Andrej Jemec, Vlado Jordan, Metka Krašovec, Marjan Kravos, Lojze Lavrič, Janez Lajevec, Lojze Logar, Vladimir Makuc, Miha Maleš, Adriana Maraž, Pavel Medvešček, Kiar Meško, France Mihelič, Klavdij Palčič, Rudi Pergar, Dušan Petrič, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, Ivan Seljak – Čopič, Lojze Spacal, Gabrijel Stupica, Ive Šubic, Gorazd Šefran, Giorgio Valvassori, Franko Vecchiet, Jean Vodaine in Edvard Zajec.

Grafična zbirka Pilonove galerije šteje v tem trenutku 429 del vsega skupaj devetinšestdesetih slovenskih in tujih avtorjev, ki so zastopani s po eno ali več grafikami. Skoraj tretjino zbirke predstavljajo Pilonovi linorezi, jedkanice in suhe igle iz časa študija v Pragi in v Firencah ter iz njegovega drugega grafičnega obdobja, ko se je v 30. in 50. letih v Parizu posvečal suhi igli, sitotisku in linorezu, na katere je vplivala motivika velemesta in tamkajšnjega bohemskega življenja.

Nekatera od teh del iz Pilonove grafične zbirke pa si lahko omislite tudi sami, saj so v Pilonovi galeriji z mesecem majem na prodaj izbrani ponatisi umetnikovih grafik.

Ostala dela sodijo v dve zbirki: 19 del je prišlo v galerijo z donacijo umetnostne zgodovinarke Laure Safred, ki zajema italijanske avtorje ter pripadnike slovenske narodnostne manjšine v Italiji, večina grafik pa sodi v t.i. Zbirko del Pilonovih prijateljev, pri čemer gre tako za resnične Pilonove prijatelje in njegove sodobnike (večina teh del je prišla v našo zbirko s Pilonovo zapuščino) kot Prijatelje Pilonove galerije, ki so svoja dela darovali namenoma za zbirko, največkrat po osebni razstavi. Številčno izstopata poleg Pilonove in Kramolčeve še grafični zbirki Jeana Vodaina s 66 listi in Marjana Pogačnika z 28 reliefnimi grafikami, po svojem pomenu pa izstopajo tudi manj številčne, a dragocene donacije, na primer dela, ki sta jih Pilonu in Pilonovi galeriji podarila Božidar in Tatjana Jakac.
Celotno zbirko zaznamuje tehnična pestrost, saj je v njej zastopanih preko dvajset grafičnih tehnik in njihovih kombinacij od lesoreza do računalniške grafike in od sitotiska do reliefne barvne jedkanice. Tej se pridružuje še časovna in slogovna raznovrstnost, saj najstarejša, Pilonova grafika nosi letnico 1920, najnovejša pa je Jejčičeva grafika iz leta 2008, ki vsekakor ni zadnja, saj je zbirka živa in odprta za nove pridobitve. Ujete v širok časovni lok nam te grafike predstavljajo presek vseh glavnih obdobij slovenske grafike v 20. stoletju, ki se pne od ekspresionizma, partizanskega tiska, Ljubljanske grafične šole, slogovnega pluralizma 70. let ter že izoblikovanih govoric najpomembnejših predstavnikov slovenske grafike skozi 80. in 90. leta vse do danes.
Tisto, kar najbolj zaznamuje grafično zbirko Pilonove galerije, pa so osebne zgodbe in prijateljski odnosi, toplina in altruizem, saj zbirka ni nastajala z določeno zbiralno politiko, temveč je večina del v zbirko prišla z darili avtorjev, njihovih sorodnikov ali drugih lastnikov umetnin, ki so se v prid širše javnosti svojim grafikam odpovedali v spomin na Pilona ali iz spoštovanja do Pilonove galerije.
Katalog razstave tokrat ne bo izšel v tiskani obliki. Besedilo, ki spremlja razstavo, je od 30. 5. 2012 objavljeno na spletni strani Pilonove galerije, kamor bodo naknadno dodane nove študije in informacije, povezane z grafičnimi zbirkami Pilonove galerije, o čemer vas bomo sproti obveščali.

< nazaj na prejšnjo vsebino