Lastniki zemljišč boste s podpisom pogodbe v letošnjem letu zagotovili, da bo v Vipavski dolini zgrajen namakalni sistem. Zakonodaja določa pogoj za vzpostavitev sistema, to je podpis pogodb s strani lastnikov zemljišč in zaveza, da boste sistem uporabljali in plačevali obratovalne stroške – v obsegu 67 % površin potencialnih za namakanje. Za lažje razumevanje in predstavitev celotnega poteka vzpostavitve namakanja, smo zbrali odgovore na najbolj pogosta vprašanja.

ODGOVORI NA POGOSTA VPRAŠAJA O NAMAKALNEM SISTEMU

1.     Kje bodo potekali cevovodi?

Občina Ajdovščina je v letih 2019 in 2020 naročila izdelavo projekta idejne zasnove za izgradnjo primarnega cevovoda zgornje Vipavske doline. Primarni cevovod bo predvidoma potekal od črpališča ob akumulaciji Vogršček vzdolž južne strani hitre ceste Ajdovščina–Razdrto, in sicer v pretežni meri po javnih poteh. Razvode bomo v večji meri skušali umeščati pretežno na javne površine. Točno območje namakalnega sistema bo po posamični parceli zarisano na podlagi izkazanega interesa lastnikov kmetijskih zemljišč. Izhodiščno pa so v potencialno namakalno območje vključene vse parcele, ki so bile v 80-ih letih meliorirane in komasirane.

2.     Koliko odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč mora podpisati pogodbo o uporabi namakalnega sistema?

Zakon o kmetijskih zemljiščih vzpostavitev velikega namakalnega sistema se pogojuje s sklenitvijo pogodb z lastniki zemljišč. Da bi lahko začeli z izgradnjo, je po določilih zakonodaje potrebno skleniti pogodbe za vsaj 67 % potencialnih površin za namakanje. Namakalni sistem lahko torej vzpostavimo le z zavezo in enotnim pristopom čim večjega števila uporabnikov kmetijskih površin. Priklop na namakalni sistem na ostalih območjih, za katera pogodbe ne bodo sklenjene, v prihodnje ne bo mogoč.

3.       Katere stroške bom kot lastnik zemljišča plačeval in kdaj jih bom začel plačevati?

Stroške bo lastnik začel plačevati šele po izgradnji namakalnega sistema. Cena namakanja bo sestavljena iz fiksnega dela stroškov, izraženega v EUR/ha, ter variabilnega dela stroškov, izraženega v EUR/m³.

Fiksni del stroškov predstavlja plačilo stroškov priprave namakalnega sistema na zagon, redno vzdrževanje (odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in druge opreme, razen namakalne opreme, za katero je odgovoren lastnik), tehnološko in računalniško podporo lokalnega namakalnega sistema, stroške dela upravljanja, stroške zunanjih izvajalcev za uvedbo rednega vzdrževanja (kot npr. košnja trave ipd.), stroške zavarovanja sistema in morebitno investicijsko vzdrževanje.

Variabilni del stroška namakanja vključuje plačilo vodnega povračila, strošek energije, strošek vodarine ter druge stroške tekočega vzdrževanja.

Obveza plačila stroškov za obratovanje namakalnega sistema bo za lastnika kmetijskega zemljišča nastala po izgradnji in zagonu namakalnega sistema. V času izvedbe investicije tako lastniki kmetijskega zemljišča stroškov z izgradnjo ne boste imeli. Po zastavljenem časovnem okvirju bodo stroški za lastnike kmetijskega zemljišča pričeli nastajati po letu 2028.

4.       Kakšna bo cena za kmeta v občini Ajdovščina in zakaj v pogodbi ni navedena višina stroškov?

Izgradnja namakalnega sistema bo sofinancirana iz državnih, evropskih in občinskih sredstev. Cena uporabe bo sestavljena iz fiksnega dela na hektar na leto (med 35–65 EUR/ha) in iz variabilnega dela (okrog 0,12 EUR/m³ vode) glede na dejansko porabo vode. Doslej lahko predvidevamo samo okvirne cene,, ker so bile cene izračunane na podlagi cen primerljivih stroškov ter cen energije v mesecu oktobru 2021. Končno ceno uporabe namakalnega sistema bodo določile cene storitev in energije na trgu v času uporabe namakalnega sistema. Slednje je bistven razlog, da višina stroškov obratovanja, izražena v €/ha oziroma €/m³, v pogodbi ni navedena. Obratovalne stroške se bo lastnikom kmetijskih zemljišč začelo zaračunavati šele po izgradnji sistema.   

Pomembno je poudariti, da kmetje ne bodo prispevali denarja za celovito izgradnja namakalnega sistema. Slednje bodo namreč krila izključno državna, evropska in občinska sredstva, lastniki parcel pa se boste k projektu priključili po izgradnji in zagonu namakalnega sistema.   

5.     Za koliko časa se sklepa pogodba?

Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih se mora lastnik zemljišča s pogodbo zavezati, da bo uporabljal namakalni sistem in plačeval stroške njegovega obratovanja za obdobje 20 let.

6.     Kaj se zgodi v primeru, če lastnik podpiše pogodbo, sistema pa ne uporablja?

Tisti, ki boste s podpisom pogodbe pristopili k namakanju in sistema ne boste uporabljali, boste plačeval zgolj fiksni del stroškov. Variabilni del stroškov boste plačevali le tisti, ki boste vodo uporabljali.

7.       Ali se bom lahko pozneje priključil, če sedaj ne podpišem pogodbe oziroma če v pogodbo ne navedem vseh svojih parcel, ki so na potencialnem namakalnem območju?

Teoretično bo to mogoče, v praksi pa bo ta možnost zelo omejena. Namakalni sistem bo grajen oziroma dimenzioniran za namakanje območja, za katerega bo izražen z zakonom predpisan interes (67 % površine zemljišč). Ocenjujemo, da minimalna rezerva v zmogljivosti namakalnega sistema sicer bo, boste pa v takih primerih lastniki kmetijskega zemljišča v morebitnem naknadnem priklapljanju za vse stroške poznejšega priklapljanja morali poskrbeti sami. Na tem mestu vas želimo opomniti tudi na možnost, da se zaradi premajhnega interesa na določenem območju namakalni sistem ne bo vzpostavil. Na takih območjih namakanja tako ne bo mogoče zagotavljati niti naknadno. Iz tega razloga vsem lastnikom kmetijskih zemljišč predlagamo, da s podpisom pogodbe podprete projekt in si na tak način na dolgi rok zagotovite in omogočite dostop do vode.

8.     Ali je v Vogrščku dovolj vode za namakanje zgornjega dela Vipavske doline?

Po sanaciji Vogrščka, ki je trenutno v teku in bo predvidoma zaključena pred namakalno sezono 2022, bo vode za namakanje dovolj. Po izračunih bo po sanaciji na razpolago še 3,4 milijona m³ vode, kar je po izračunih strokovnjakov dovolj za namakanje zemljišč zgornje Vipavske doline.