V decembrskem jutru sva se na hodniku pred ordinacijo službe nujne medicinske pomoči srečala z našo zdravnico, ki je, vidno izčrpana, ravnokar zaključila nočno dežurstvo. »Oh, kako sem uničena. Celo noč akcija, za zaključek pa proti jutru še reanimacija majhnega otroka, ki so ga starši prinesli v urgenco, brez znakov življenja, nujna vožnja v šempetrsko bolnišnico, zapleti … Ne vem, če bom danes lahko kaj zaspala.« Po kratkem pogovoru sva se poslovila, ona je odšla domov, jaz pa na sestanek v Ljubljano. V avtu sem prižgal radio, kjer je bila na programu jutranja informativna oddaja in kot običajno tudi tematika čakalnih vrst v zdravstvu. Kako je potrebno te zadeve urediti, kako je potrebno narediti red, kako je potrebno dobiti zdravnike, kako je potrebno …

Po desetih mesecih dela v zdravstvu še bistveno bolj spoštujem zdravstvene delavce, obenem pa sem se lahko prepričal, da povprečen državljan niti približno ne ve, kako kompleksno in zahtevno je delo zdravnikov in zdravstvenega osebja, govorjenje o čakalnih vrstah pa je postala že popolnoma obrabljena floskula. Vsakodnevno se spoznavam s situacijami, ko posamezniki prihajajo na nujne urgentne preglede z običajnimi prehladi, marsikdo k zdravniku pride opremljen z »google« diagnozo in nato na osnovi teh informacij pričakuje takojšnjo napotitev k specialistu, nekateri pacient ali njegovi svojci pa od zdravnikov pričakujejo čudeže, tudi v primerih, ko gre za neozdravljiva bolezenska stanja. Pritisk na ambulante in druge storitve zdravstvenega doma, ki sem ga lahko začutil v svojem relativno kratkem vodenju zavoda, je izjemno velik in obremenitve, fizične in psihične, s katerimi se soočajo naši, ne več rosno mladi zdravstveni timi, ne omogočajo niti približno normalnega dela.

In nato nas, v vsej tej noriji, doleti epidemija virusa. V zadnjih dneh januarja, natančneje v sredo, 29. 1. 2020, ob 14.53, smo z Ministrstva za zdravje dobili e-navodila, kako naj ravnamo v primeru zaznane okužbe z novim koronavirusom in priporočilo, da se opremimo s potrebnimi zaščitnimi sredstvi in brisi. Odreagirali smo takoj, a na žalost naleteli še na popolnoma nepripravljene dobavitelje, ki so nam v naslednjih dneh vseeno dobavili nekaj naročenih materialov. Kasneje smo ugotovili, da smo eden redkih zdravstvenih zavodov, ki je imel v času zaostritve razmer na zalogi nekaj ustrezne opreme in nekaj brisov. Z iskanjem materialov smo seveda nadaljevali, a na žalost povsod naleteli na dokaj borne zaloge primerne zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev.

Čez slab mesec dni, v ponedeljek, 24. 2. 2020, ob 10.15, smo z Ministrstva za zdravje prejel drug e-dopis, ki je vseboval nekaj strokovnih usmeritev in napotek naj spremljamo stanje. Naslednji dan, v torek, 25. 2. 2020, je bila v sejni sobi Sveta severnoprimorske regije seja, ki je bila deloma posvečena problematiki zdravja. Na njej smo direktorji zdravstvenih domov župane med drugim seznanili tudi z dogajanjem v zvezi z novim koronavirusom, ki je takrat začelo postajati ena od malce bolj pomembnih tem vsakdanjih pogovorov. Še isti dan popoldne smo pregledali zadnja navodila glede virusa in določili interne ukrepe za obvladovanje stanja v zdravstvenem domu. Obenem smo sklenili, da domovoma starejših občanov svetujemo omejitev obiskov, kar sem osebno storil s telefonskim klicem obema direktorjema, ki sta se s tem strinjala in s svojimi sodelavci izvedla vse smiselne ukrepe.

Ker smo skupaj z županoma obeh občin ocenili, da je k problematiki koronavirusa potrebno pristopiti karseda sistematsko, smo se že naslednji dan v našem zdravstvenem domu sestali s predstavniki Civilne zaščite občin Ajdovščina in Vipava. K zadevi je ekipa civilne zaščite pristopila izredno resno ter odgovorno in tako sta že v petek, 28. 2. 2020, v neposredni bližini zdravstvenega doma stala dva bivalna zabojnika, ki smo ju opremili z vsem potrebnim za odvzem brisov in začasno izolacijo pacientov. Čez dober teden dni smo lahko po televiziji spremljali nameščanje bivalnih zabojnikov drugod po Sloveniji. 

V soboto in nedeljo sta bila odvzeta dva brisa, ki sta bila oba negativna, enak pa je bil rezultat tudi vseh ostalih brisov, ki so bili odvzeti našim pacientom od takrat do trenutka, ko pišem te vrstice. V naslednjih dneh, torej od 1. 3. 2020 naprej smo prejemali nova in nova navodila za ravnanje in nenehne pozive po nabavi zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev. Ker so se zadeve začele zelo zaostrovati, se je interna skupina za obvladovanje novega koronavirusa odločila, da 12. 3. 2020, na vhodih v Zdravstveni dom Ajdovščina, v Zdravstveno postajo Vipava in v prostore Fizioterapije / Centra za krepitev zdravja uvedemo triažiranje pacientov, kar pomeni merjenje temperature in ugotavljanje morebitnih simptomov okužbe. Paciente, ki so imeli simptome okužbe in so v preteklih dneh bili na katerem od žarišč okužbe v tujini, smo napotili na odvzem brisa in samoizolacijo. Še isti dan smo se sestali s štaboma civilne zaščite občin Ajdovščina in Vipava ter dorekli ukrepe, ki se izvajajo od ponedeljka, 16. 3. 2020.

Po približno 300 dneh oziroma še posebej zadnjih 30 dneh dela v Zdravstvenem domu Ajdovščina lahko rečem, da sem soočen z zelo zahtevnimi izzivi, a obenem lahko brez zadržka povem, da delam z najboljšo zdravstveno ekipo na svetu. Ekipo, ki je pripravljena in zna odlično delati ter je zaradi utrjenosti še tako trdovraten virus ne more vreči s tira. Seveda bi ob tem lahko izpostavil nekatere posameznike, ki so še posebej močni členi te verige, a tega namenoma ne bom storil, ker vem, da je tudi njim najbolj pomemben ekipni duh in medsebojno spoštovanje.    

Sam nisem zdravnik, a ker sem se v svoji dosedanji delovni karieri ukvarjal že s kar nekaj področji dela v gospodarstvu in javnih službah, ter ob tem spoznal različne poklice ter strokovnjake različnih področij dela, lahko rečem, da je poklic zdravnika / zdravstvenega delavca brez dvoma najzahtevnejši in da je vsakršno omalovaževanje, pavšaliziranje in podcenjevanje tega področja s strani vseh, ki zadev ne poznajo, izredno krivično in nekorektno.

V veliko zadovoljstvo mi je prostorna hiša, v kateri živim s svojo družino, avto, uporaben mobilni telefon, take in drugačne dobrine, a po izkušnji osemnajstih let maminega boja z zahrbtno boleznijo, neverjetno zahtevne, a uspešne operacije srca osemmesečnega vnuka in dela v zdravstvu, se zavedam, da je moje največje bogastvo zdravje in da mi bo v primeru bolezni, tudi morebitnega boja z virusom, respirator (če bo na voljo) lahko namestil le zdravnik, mojo zdravstveno nego pa bo opravljala medicinska sestra.

Hvala vam, moji zelo spoštovani sodelavci.

Hvala vsem, ki delujete v okviru civilne zaščite ali na kakršen koli način pomagate pri obvladovanju te situacije in seveda vsem, ki upoštevate vsa navodila.

Skupaj bomo zmogli.

Egon Stopar