Suša in ekstremne temperature povzročajo težave v kmetijstvu

datum: 05.08.2026
kategorija: Novice

Slika je simbolična.

Kmetijsko pridelavo letos pestijo številne težave. Dolgotrajno pomanjkanje padavin, neurja s točo in dolgotrajni vročinski valovi. Po ocenah Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je suša prizadela celotno državo, posledice so vidne tudi v Vipavski dolini. Na ministrstvu za kmetijstvo so kmete pozvali k zaščitnim ukrepom, kot enega ključnih dolgoročnih ukrepov za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva na sušne razmere pa izpostavljajo vlaganje v namakanje. To nujo sta že pred leti prepoznali občini Ajdovščina in Vipava, ki načrtujeta nov velik namakalni sistem za zgornjo Vipavsko dolino.

Posledice suše se, kot ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, v Vipavski dolini poznajo predvsem na travinju. Visoke temperature neugodno vplivajo tudi na rast koruze, upočasnile pa bi lahko dozorevanje grozdja.

Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur je Ministrstvo za kmetijstvo kmete pozvalo k takojšnjemu ukrepanju za zmanjšanje škode na kmetijskih kulturah. Pri obdelavi tal je, kot svetujejo, pomembno zmanjšati izgubo vlage z uporabo zastirk, po setvi pa povaljati njive, da se izboljša stik semena s tlemi. V času suše odsvetujejo gnojenje z granuliranimi in živinskimi gnojili, priporočljiva je uporaba listnih gnojil. Na travnikih je priporočljivo valjanje ruše in odstranjevanje suhe organske mase, zelenjadnice je treba po sajenju nemudoma namakati in zastirati tla. Vročinski stres lahko kmetje blažijo z uporabo biostimulantov, aminokislin in listnih gnojil, ki krepijo odpornost rastlin. Namakanje naj poteka ponoči ali zgodaj zjutraj, foliarna škropljenja pa v hladnejšem delu dneva. V sadjarstvu in vrtnarstvu se kot učinkovita ukrepa priporočata uporaba senčilnih mrež in zastirke za zaščito tal ter koreninskega sistema.

Na ministrstvu poudarjajo, da je namakanje ključnega pomena za povečanje odpornosti slovenskega kmetijstva na sušne razmere. V zgornji Vipavski dolini zato že načrtujemo nov namakalni sistem, ki bo omogočal namakanje približno 1.400 hektarjev kmetijskih površin v občini Ajdovščina. Brez namakanja bo namreč prihodnost kmetijske pridelave v Vipavski dolini vse bolj negotova. Novi namakalni sistem bo pomemben korak k varnejši in stabilnejši pridelavi ter k dolgoročnemu razvoju kmetijstva v naši dolini. Občina Ajdovščina je tik pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za primarni cevovod novega namakalnega sistema, sočasno pa se bodo začeli postopki pridobivanja služnosti za sekundarni cevovod.

Da bi lastnikom zemljišč, po katerih bo predvidoma potekal sekundarni cevovod, čim bolj podrobno predstavila potek trase, bo občina konec poletja po krajevnih skupnostih organizirala predstavitve poteka trase sekundarnega cevovoda. Vse lastnike zemljišč vljudno vabimo, da se predstavitev udeležijo.